Kmalu bo Slovenija vključena v schengensko območje. Kaj pomeni to za vas kot župana in za mesto Nova Gorica, ki leži tik ob meji? To je za ljudi ob meji skorajda pomembnejši trenutek, kot je bil vstop Slovenije v Evropsko unijo ali prevzem evra. Zdaj dejansko meje v fizičnem smislu ne bo več, kar bo pomenilo, da bo naš skupni goriški prostor zares združen. Ljudje bodo tako lahko kjerkoli prosto prestopali mejo. Pomemben je tudi občutek, da se na meji ni potrebno zaustaviti in pokazati dokument. Nova Gorica se že zdaj izjemno razvija in prepričan sem, da bo nova realnost samo še pozitivno vplivala na nadaljnji razvoj.
Kako se pripravljate na ta dogodek? Za tako pomemben zgodovinski dan smo pripravili bogat program prireditev, ki se bodo odvijale 20. decembra 2007. Ob 21. uri bo v novi športni dvorani v Novi Gorici osrednja slovesnost v počastitev vstopa Slovenije v schengensko območje – zabavna prireditev na temo meje ‘LA PREPUSTNICA’ (režija Boris Kobal). Častni gost naše prireditve bo novoizvoljeni predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Sledil bo prižig lučk na skupnem trgu obeh Goric – Trgu Evrope, kjer bo potekal koncert božično – novoletnih pesmi ob skodelici kuhanega vina, toplega čaja in pokušini prazničnih dobrot. Ob 24.00 pa bo na Mednarodnem mejnem prehodu v Rožni Dolini slovesnost ob dokončnem dvigu zapornic. Nato se bosta župana simbolično prvic prosto popeljala čez »nekdanji« maloobmejni prehod v središču mest Nova Gorica in Gorica. V Rožni Dolini v bližini Mednarodnega mejnega prehoda pa se bo že od 20.00 odvijala zabava za mlade z različnimi glasbenimi skupinami. Veseli smo, da se nam bo na tako pomembnem dogodku pridružil tudi župan Celovca, gospod Harald Scheucher.
Kaj si pričakujete od članstva v AACC in podpisu listine o skupnem sodelovanju? Čeprav smo že zaradi geografske lege tesneje povezani s sosednjimi italijanskimi občinami, si obenem prizadevamo, da bi okrepili sodelovanje z Avstrijo. Prav tu vidimo veliko vlogo Alpe jadranskega centra za čezmejno sodelovanje kot najprimernejšega povezovalnega člena med slovenskim in avstrijskim prostorom; združuje namreč tako izkušnje slovenske stvarnosti kot tudi avstrijskega vsakdana.
Intervju in fotografija: Mirko Štukelj
DI dr. Rudolf Kanzian
je študiral vodno gospodarstvo in kulturno tehniko na Univerzi za agrikulturo (BOKU) na Dunaju, kjer je tudi promoviral. Na začetku svoje poklicne kariere je delal na področju vodogradnje v naseljih, nato je bil asistent za ravnanje z odpadki v podjetjih, potem je bil vodja ekspertizne organizacije za okolje DET NORSKE VERITAS in od leta 1997 je poslovodja in lastnik vodilnega svetovalnega podjetja menedžment sistemov na področju okolja, kakovosti in varnosti – KANZIAN ENGINEERING & CONSULTING GmbH (kratko KEC – www.kec.at)- v Avstriji.
Ima naravovarstvo in še posebej ravnanje z odpadki v podjetjih in lokalnih skupnostih velik pomen? Kanzian: V preteklih mesecih in letih je naravovarstvo spet pomembna tema v javni razpravi. Grozeča sprememba podnebja (klime), scenariji o toplih gredeh in lokalni aspekti okolja terjajo po fazi medialne stagnacije s strani podjetij in občin več zavzetosti na področju okolja in izboljšanja storitev na tem področju. Ravnanje z odpadki je v tem primeru dobra vodilna misel, ker sodelavci ali prebivalci le težko dojemajo izboljšanje kurilne zmogljivosti peči ali zmanjšanje vsebnosti strupenih snovi v rekah. Ravnanje z odpadki ima posledice za vsakega, vsak se lahko vključi, vsak lahko prepreči odpadke ali pa jih loči,da se lahko omogoča termično ali snovno reciklažo. Zato se lahko v zvezi s to temo lažje komunicira zamisel o naravovarstvu. Prebivalci danes pogostoma ne razumejo, da se opušča ločevanje odpadkov v nekaterih občinah ali podjetjih in da se forsira spet skupni smetnjak, v nasprotju z doslej uspešnimi ločevalnimi sistemi. Tako se tudi zamisel o naravovarstvu izpodkopava in prebivalce je težko motivirati, da preprečijo odpadke oziroma da se zavzamejo za varstvo narave. Ravnanje z odpadki pomaga poleg vzročnega pomena v smislu ohranjanja resurz, okrepiti splošno zamisel o okolju in znatno prispeva k spremembi klime in razvoju toplih gred.
Kakšne možnosti imajo občine in podjetja? Kanzian: Analiza odpadnih tokov iz gospodinjstev in podjetij v neki regiji omogoča opis posameznih snovi, ki lahko prispevajo gospodarske in ekološke izboljšave. Ko prebivalci ločijo odpadke, na primer zbirajo stari papir neposredno v gospodinjstvu, se kvaliteta papirja znatno poveča in se tako izboljša kvota reciklaže. Detajlni opis in ocena posameznih tokov odpadkov privarčuje denar in varuje resurse.
Lahko Alpe jadranski center (AACC) v tem sklopu s svojimi mrežami lahko podpira občine in podjetja? Kanzian: Ravno v povezovanju treh regij v prostoru Alpe Jadran obstoja možnost, da AACC pomaga v vprašnjih okolja pri izmenjavi mnenj in pospeševanju sodelovanja pri projektih. Okolje vpliva ne glede na meje, ki jih je določil človek in če hočemo obdržati v vseh treh regijah intaktno in zdravo okolje, je tudi na tem področju potrebno tesno sodelovanje in dobra izmenjava mnenj. AACC nudi platformo in posreduje predstavnike uradov, politike in poslovodje ter tako ustvarja eno platformo za sproščeno izmenjavo mnenj in izkušenj. Za nas je članstvo v AACC in aktivno sodelovanje na njenih prireditvah posebno težišče in nam omogoča izmenjati izkušnje in informacije o izboljšanju ravnanja z odpadki in splošnih aspektih okolja.
Iztok Jarc, minister za kmetijstvo R Slovenije
Na osrednji pireditvi “Dobrote slovenskih kmetij”, na Ptuju, sodelujejo tudi kmetje in kmetice z avstrijske Koroške, ki jih organizirata Kme č ka izobraževalna skupnost (KIS) in Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo na Koroškem. Je dolgoletno sodelovanje obeh kmetijskih zbornic in dežel zadovoljivo? Iztok Jarc: Predstavitev dobrote slovenskih kmetij je osrednji kulinarični dogodek. Prireditev je letos osemnajstič, je torej polnoletna. Podeželje se predstavlja potrošnikom meščanom V okviru kmetijske in gozdarske zbornice se prireditve dogajajo redno, ko kmetje/kmetice prihajajo s svojimi pridelki na ljubljansko tržnico, in to hočemo razširiti tudi na druga mesta. Kot povsod je tudi na tem področju ključna kakovost, raznovrstnost, ki se je v preteklem desetletju zelo povečala. Seveda imajo kmetje ob takem dogodku možnost za dodaten zaslužek. Vesel sem, da so na Ptuju tudi rojaki iz avstrijske Koroške. Z Avstrijo imamo veliko stikov na področju kmetijske politike, posebej pa sem vesel, da imamo dobre stike in odnose s koroškimi Slovenci. Vem, da bo nas kmalu obiskal koroški referent za kmetijstvo Josef Martinz. To bo tudi priložnost da se razdelajo zadeve o skupnem sodelovanju.
Kako ocenite vlogo Alpsko jadranskega centra v Celovcu (AACC), ki se tudi zavzema za prekomejno sodelovanje? Iztok Jarc: AACC je pomembna inštitucija na področju povezovanja in razvoja v prostoru Alpe Jadran. Z njim smo v preteklosti že sodelovali pri določenih projektih in prepričan sem, da bomo tudi v bodoče. Zelo pomembno je, da manjšinske strokovne in razvojne organizacije lahko prispevajo svoje znanje v prekomejnem sodelovanju med Avstrijo in Slovenijo. V tem smislu tudi vidim vlogo AACC.
več pogovorov …
