{"id":361,"date":"2018-01-15T04:38:07","date_gmt":"2018-01-15T04:38:07","guid":{"rendered":"http:\/\/0"},"modified":"2018-01-15T04:38:07","modified_gmt":"2018-01-15T04:38:07","slug":"projekti","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.aacc.co.at\/sl\/slo2\/projekti\/","title":{"rendered":"Projektni primeri"},"content":{"rendered":"\t\t<div data-elementor-type=\"wp-page\" data-elementor-id=\"361\" class=\"elementor elementor-361 elementor-364 elementor-bc-flex-widget\" data-elementor-post-type=\"page\">\n\t\t\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-apj0000 elementor-section-full_width elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"apj0000\" data-element_type=\"section\" data-e-type=\"section\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-no\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-apj0001\" data-id=\"apj0001\" data-element_type=\"column\" data-e-type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-apj0002 elementor-widget elementor-widget-html\" data-id=\"apj0002\" data-element_type=\"widget\" data-e-type=\"widget\" data-widget_type=\"html.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<section class=\"aacc-band\"><div class=\"aacc-innen\"><nav class=\"aacc-krumen\" aria-label=\"Brotkrumen\"><a href=\"\/sl\/\">Domov<\/a> <span>\u203a<\/span> <a href=\"\/sl\/slo2\/\">Alpsko-jadranski center<\/a> <span>\u203a<\/span> <span class=\"last\">Projektni primeri<\/span><\/nav><h1>Projektni primeri<\/h1><p class=\"aacc-band-lead\">Trije primeri iz dela AACC: omre\u017eje za starej\u0161e na obeh straneh meje, na\u010drtovane terme v Gori\u0161kih Brdih in ve\u010der s slovenskim ministrom za evropske zadeve.<\/p><\/div><\/section>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-apj0003 elementor-section-full_width elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"apj0003\" data-element_type=\"section\" data-e-type=\"section\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-no\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-apj0004\" data-id=\"apj0004\" data-element_type=\"column\" data-e-type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-apj0005 elementor-widget elementor-widget-html\" data-id=\"apj0005\" data-element_type=\"widget\" data-e-type=\"widget\" data-widget_type=\"html.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<section class=\"aacc-abschnitt aacc-abschnitt--grau aacc-pk-bereich\"><div class=\"aacc-innen\"><div class=\"aacc-pk-raster\"><a class=\"aacc-pk\" href=\"#asso\"><img decoding=\"async\" src=\"\/wp-content\/uploads\/2018\/02\/ASSO3.jpg\" alt=\"Projektna ekipa ASSO na informacijski stojnici\" loading=\"lazy\"><div class=\"aacc-pk-text\"><span class=\"aacc-pk-tag\">Sociala \u00b7 Globasnica\/Globasnitz<\/span><h2>Avstrijsko-slovensko socialno omre\u017eje<\/h2><p>Dnevni center in informacijska pisarna za starej\u0161e v okraju Velikovec, skupaj s \u0161tirimi partnerji iz Slovenije.<\/p><span class=\"aacc-pk-mehr\">K projektu<\/span><\/div><\/a><a class=\"aacc-pk\" href=\"#therme-brda\"><img decoding=\"async\" src=\"\/wp-content\/uploads\/2018\/02\/0D4005.jpg\" alt=\"Gostje na predstavitvi Terme Brda\" loading=\"lazy\"><div class=\"aacc-pk-text\"><span class=\"aacc-pk-tag\">Turizem \u00b7 Dobrovo\/Gori\u0161ka Brda<\/span><h2>Terme Brda na gradu Dobrovo<\/h2><p>Hotel s termalnim kopali\u0161\u010dem v Gori\u0161kih Brdih. Zamisel se je porodila ob obiskih AACC v Brdih.<\/p><span class=\"aacc-pk-mehr\">K projektu<\/span><\/div><\/a><a class=\"aacc-pk\" href=\"#cvikl\"><img decoding=\"async\" src=\"\/wp-content\/uploads\/2018\/02\/predavanje_cvikl.jpg\" alt=\"Minister Milan M. Cvikl med predavanjem v Celovcu\" loading=\"lazy\"><div class=\"aacc-pk-text\"><span class=\"aacc-pk-tag\">Evropa \u00b7 Celovec\/Klagenfurt \u00b7 2004<\/span><h2>Slovenija, nova \u010dlanica EU<\/h2><p>Slovenski minister za evropske zadeve Milan M. Cvikl je na povabilo AACC govoril koro\u0161kim gospodarstvenikom.<\/p><span class=\"aacc-pk-mehr\">K projektu<\/span><\/div><\/a><\/div><\/div><\/section>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-apj0006 elementor-section-full_width elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"apj0006\" data-element_type=\"section\" data-e-type=\"section\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-no\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-apj0007\" data-id=\"apj0007\" data-element_type=\"column\" data-e-type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-apj0008 elementor-widget elementor-widget-html\" data-id=\"apj0008\" data-element_type=\"widget\" data-e-type=\"widget\" data-widget_type=\"html.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<section class=\"aacc-abschnitt aacc-projekt\" id=\"asso\"><div class=\"aacc-innen\"><div class=\"aacc-projekt-kopf\"><span class=\"aacc-pk-tag\">01 \u00b7 Sociala<\/span><h2 class=\"aacc-h2\">Avstrijsko-slovensko socialno omre\u017eje (ASSO)<\/h2><\/div><div class=\"aacc-projekt-raster\"><div><p class=\"aacc-projekt-lead\">\u010cezmejno socialno omre\u017eje \u017eeli izbolj\u0161ati kakovost \u017eivljenja starej\u0161ih v Avstriji in Sloveniji. V Globasnici sta zato nastala Dnevni center aktivnosti in informacijska pisarna, oba v delavnici Florijan.<\/p><dl class=\"aacc-fakten\"><div><dt>Kraj<\/dt><dd>Globasnica\/Globasnitz, odprto za ves okraj Velikovec<\/dd><\/div><div><dt>Obdobje<\/dt><dd>Program od oktobra 2014, s podporo EU<\/dd><\/div><div><dt>Vodenje<\/dt><dd>Bernard Sadovnik (projekt), mag.<sup>a<\/sup> Jasmine Gutovnik (koordinacija)<\/dd><\/div><div><dt>Partnerji<\/dt><dd>In\u0161titut Hevreka! v Ljubljani (vodilni partner), Mestna zveza upokojencev Ljubljana, Social d.o.o. v Celju, Zavod za medgeneracijsko povezovanje Zlata leta v Mozirju, Skupnost koro\u0161kih Slovencev in Slovenk (SKS) in AACC v Celovcu<\/dd><\/div><\/dl><h3 class=\"aacc-h3\">Ponudba<\/h3><ul class=\"aacc-chips\"><li>Telovadba<\/li><li>Nordijska hoja<\/li><li>Meditacija<\/li><li>Ra\u010dunalni\u0161ki te\u010daj<\/li><li>Ustvarjalne delavnice<\/li><li>Predavanja o dedovanju, pooblastilih in vnaprej\u0161nji volji<\/li><li>Pomo\u010d pri dopisih uradom<\/li><li>Izmenjava s strokovnjaki iz Slovenije<\/li><\/ul><\/div><div class=\"aacc-projekt-bilder\"><figure><img decoding=\"async\" src=\"\/wp-content\/uploads\/2018\/02\/ASSO3.jpg\" alt=\"Projektna ekipa ASSO na informacijski stojnici\" loading=\"lazy\"><\/figure><figure><img decoding=\"async\" src=\"\/wp-content\/uploads\/2018\/02\/asso1.jpg\" alt=\"Svetovanje na informacijski stojnici ASSO\" loading=\"lazy\"><\/figure><figure><img decoding=\"async\" src=\"\/wp-content\/uploads\/2018\/02\/ASSO4.jpg\" alt=\"Predstavitev projekta ASSO\" loading=\"lazy\"><\/figure><\/div><\/div><div class=\"aacc-interview\"><h3 class=\"aacc-h3\">V pogovoru: mag.<sup>a<\/sup> Jasmine Gutovnik<\/h3><p class=\"aacc-interview-hinweis\">Koordinatorka centra in pisarne. Kliknite vpra\u0161anje za odgovor.<\/p><div class=\"aacc-fragen\"><details open><summary>Katere na\u010drtovane dejavnosti ste doslej \u017ee mogli uresni\u010diti?<\/summary><div class=\"aacc-antwort\"><p>V Globasnici smo v okviru projekta \u017ee vzpostavili Dnevni center aktivnosti za starej\u0161e, poleg tega pa \u0161e in\u0161talirali Informacijsko pisarno za starej\u0161e. Obe ustanovi delujeta v delavnici Florijan, kjer smo tudi najeli prostor za Informacijsko pisarno.<\/p><\/div><\/details><details><summary>Kako izvajate ponujene aktivnosti?<\/summary><div class=\"aacc-antwort\"><p>Program aktivnosti Dnevnega centra prete\u017eno te\u010de od 16. ure naprej. V delavnici Florijan so namre\u010d ljudje s posebnimi potrebami, in seveda pazimo, da teh ne bi motile. V prvi fazi smo izdelali spored dejavnosti za obdobje od oktobra do decembra 2014, po bo\u017ei\u010du, torej v za\u010detku januarja, pa bo na mizi nov program z novimi aktivnostmi za naprej.<\/p><\/div><\/details><details><summary>Poleg centra sta vzpostavili \u0161e informacijsko pisarno. Kaj je njen namen?<\/summary><div class=\"aacc-antwort\"><p>Namen Informacijske pisarne je, da se starej\u0161i ljudje lahko obrnejo na nas, \u010de se v vsakdanu soo\u010dajo z dolo\u010denimi te\u017eavami oz. izzivi ter potrebujejo informacije, ker so prikraj\u0161ani, kot \u010de npr. nimajo ra\u010dunalnika itd. \u010ce potrebujejo svetovanje, torej pomo\u010d na razli\u010dnih \u017eivljenjskih podro\u010djih \u2013 bodisi socialne ali pravne narave \u2013 potem mi to organiziramo. Pomagamo tudi, \u010de kdo pride s pro\u0161njo, da mu napi\u0161emo pismo za urade, javne ustanove itd. Vse to opravimo zanje, da imajo neko mesto, to\u010dko, kamor se lahko v tak\u0161nih in podobnih zadevah obrnejo.<\/p><\/div><\/details><details><summary>Kak\u0161na pa je ponudba dnevnega centra?<\/summary><div class=\"aacc-antwort\"><p>Dnevni center aktivnosti ponuja spored razli\u010dnih aktivnosti s ciljem, da starej\u0161im ljudem olep\u0161amo oz. jim omogo\u010damo bolj kakovostno staranje, torej aktivno in zdravo staranje.<\/p><p>Med oktobrom in decembrom so se doslej lahko poslu\u017eevali razli\u010dnih ponudb \u2013 od telovadbe, nordijske hoje za gibanje itd., pa tudi meditacije. Izvedli smo nadalje ra\u010dunalni\u0161ki te\u010daj, ki je bil do kraja napolnjen. Na sporedu je bilo npr. tudi nekaj rokodelstva kot izdelovanje adventnih vencev, pa tudi predavanji na temi \u201ededovanje\u201c in predavanje \u201eo pooblastilu zastopanja v uradnih in zdravstvenih zadevah ter izjavah volje pacienta\u201c z notarjem mag. Wengerjem smo organizirali. Nadalje smo pripravili svetovanje z notarjem, ki je osebno svetoval osebam, ki so se javile in si \u017eelele nasvetov.<\/p><\/div><\/details><details><summary>Kako boste projekt nadaljevali v novem letu?<\/summary><div class=\"aacc-antwort\"><p>\u017de pripravljamo in izdelujemo raznolik spored dejavnosti za mesece od januarja do marca 2015. V programu bodo spet razli\u010dne to\u010dke od telovadbe, prek zdravstvenih prireditev, ra\u010dunalni\u0161kih te\u010dajev, rokodelskih dejavnosti kot oblikovanje gline ali izdelovanje butar (presencev), do predavanj. Pester in zanimiv spored torej. Na\u010drtujemo pa tudi izmenjave s Slovenijo, saj je projekt \u010dezmejen, in v Sloveniji imamo \u0161tiri partnerje, ki imajo \u017ee veliko izku\u0161enj na tem podro\u010dju. Gre predvsem za izmenjave strokovnega kadra, ker v Sloveniji delajo to \u017ee pribli\u017eno deset let in se od njih lahko veliko nau\u010dimo. Dva dni smo si npr. \u017ee ogledali njihovo delovanje v Celju, nadaljnjo izmenjavo pa bomo imeli tudi \u0161e meseca marca. Vse skupaj je zelo, zelo zanimivo.<\/p><\/div><\/details><details><summary>Komu sta Dnevni center aktivnosti in Informacijska pisarna v Globasnici namenjena?<\/summary><div class=\"aacc-antwort\"><p>K nam prihajajo ljudje iz celotnega velikov\u0161kega okraja. Zgodi se pogosto tudi, da ljudje kli\u010dejo od drugod in se pozanimajo, ali je ponudba samo za Globa\u0161ane in Globa\u0161anke. Povemo jim, da so tudi ljudje od drugod prisr\u010dno povabljeni, da se poslu\u017eujejo na\u0161e ponudbe. Sicer je ustanova v Globasnici, projekt pa ni omejen zgolj na na\u0161 kraj. Glede starostne skupine pa lahko povem, da izdelujemo prete\u017eno spored za starej\u0161e ljudi, ker pa je projekt medgeneracijske narave, seveda v na\u0161e prireditve vpletemo tudi mlaj\u0161e ljudi. In moram re\u010di: Vsi se dobro dopolnjujejo \u2013 in to je lepo videti!<\/p><\/div><\/details><details><summary>Kak\u0161ni so nadaljnji na\u010drti?<\/summary><div class=\"aacc-antwort\"><p>Ker je \u010dezmejne narave doslej predvsem izmenjava strokovnih kadrov in izku\u0161enj, bodo v teku te izmenjave zdaj za tri dni pri\u0161li k nam partnerji iz Celja ter teden dni partnerji iz Ljubljane in nam pripravili spored, ki bo imel poudarek na kulturnem podro\u010dju. Obiskali nas bodo mdr. igralci na citre, kar je predvideno za za\u010detek februarja, in to bo za na\u0161e starej\u0161e gotovo lepo do\u017eivetje.<\/p><p>Kar pa se ti\u010de organizacijske plati: Evropska sredstva za \u010dezmejni projekt so sicer zagotovljena le do 31. marca, na\u010drtujemo pa na vsak na\u010din nadaljevati s projektom. Okvirni pogoji za to pa so trenutno \u0161e v pripravi oz. na\u010drtovanju.<\/p><\/div><\/details><\/div><\/div><\/div><\/section>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-apj0009 elementor-section-full_width elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"apj0009\" data-element_type=\"section\" data-e-type=\"section\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-no\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-apj0010\" data-id=\"apj0010\" data-element_type=\"column\" data-e-type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-apj0011 elementor-widget elementor-widget-html\" data-id=\"apj0011\" data-element_type=\"widget\" data-e-type=\"widget\" data-widget_type=\"html.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<section class=\"aacc-abschnitt aacc-abschnitt--grau aacc-projekt\" id=\"therme-brda\"><div class=\"aacc-innen\"><div class=\"aacc-projekt-kopf\"><span class=\"aacc-pk-tag\">02 \u00b7 Turizem<\/span><h2 class=\"aacc-h2\">Terme Brda na gradu Dobrovo<\/h2><\/div><div class=\"aacc-projekt-raster aacc-projekt-raster--bild-links\"><div class=\"aacc-projekt-bilder\"><figure><img decoding=\"async\" src=\"\/wp-content\/uploads\/2018\/02\/0D4005.jpg\" alt=\"Gostje na predstavitvi Terme Brda na gradu Dobrovo\" loading=\"lazy\"><\/figure><figure><img decoding=\"async\" src=\"\/wp-content\/uploads\/2018\/02\/0D3902.jpg\" alt=\"Govorniki na predstavitvi Terme Brda\" loading=\"lazy\"><\/figure><\/div><div><p class=\"aacc-projekt-lead\">V bli\u017eini Dobrovega v Gori\u0161kih Brdih (zahodna Slovenija) naj bi nastal hotel s termalnim kopali\u0161\u010dem, vodilno turisti\u010dno podjetje v regiji. Razvijalca projekta sta podjetji Siemens in Porr.<\/p><div class=\"aacc-kennzahlen\"><div class=\"aacc-kennzahl\"><b>pribl. 40 mio. \u20ac<\/b><span>na\u010drtovana nalo\u017eba<\/span><\/div><div class=\"aacc-kennzahl\"><b>1.000\u20131.600 m<\/b><span>globina, na kateri strokovnjaki pri\u010dakujejo termalno vodo<\/span><\/div><div class=\"aacc-kennzahl\"><b>jesen 2006<\/b><span>na\u010drtovani za\u010detek poskusnega vrtanja<\/span><\/div><\/div><blockquote class=\"aacc-projekt-zitat\"><p>\u201eIdeja za terme se je porodila med obiskom Brd, kamor zahajam \u017ee vrsto let. Za projekt sem navdu\u0161il skupino avstrijskih nalo\u017ebenikov. Moja \u017eelja je, da se ta projekt realizira skupno s slovenskimi investitorji.\u201c<\/p><cite>Bernard Sadovnik, AACC<\/cite><\/blockquote><details class=\"aacc-volltext\"><summary>Preberite celotno poro\u010dilo<\/summary><div class=\"aacc-volltext-inhalt\"><p>Projekt superlative, ki predvideva hotel in termalno kopali\u0161\u010de, naj bi nastal v bli\u017eini kraja Dobrovo, v Gori\u0161kih Brdih (zahodna Slovenija). Po predstavah in oceni razvijalcev projekta (podjetji Siemens in Porr), naj bi postala terma vodilno turisti\u010dno podjetje v tamkaj\u0161nji regiji.<\/p><p>Jeseni 2006 bodo za\u010deli poskusno vrtati. Strokovnjaki menijo, da naj bi bila topla voda 1000 do 1600 metrov globoko. Nalo\u017eba Terme Brda bo zna\u0161ala pribli\u017eno 40 milijonov evrov.<\/p><p>Predsednik Alpsko jadranskega centra za \u010dezmejno sodelovanje (AACC) Bernard Sadovnik: \u201eIdeja za terme se je porodila med obiskom Brd, kamor zahajam \u017ee vrsto let. Za projekt sem navdu\u0161il skupino avstrijskih nalo\u017ebenikov. Moja \u017eelja je, da se ta projekt realizira skupno s slovenskimi investitorji.\u201c Sadovnik tudi pri\u010dakuje evropski denar.<\/p><p>Oskar Stern, oblikovalec projektov od firme Siemens: \u201e\u017de Rimljani so vedeli, da je v zdravem telesu zdrav duh. Vedenje v prostem \u010dasu se v na\u0161i dru\u017ebi ni bistveno spremenilo, zato smo sledili temu moto in skupno s podjetjem Porr razvijamo na enem izmed najlep\u0161ih krajev v srednji Evropi termalni in hotelski kompleks, ki ga odlikuje ljubkost okolice \u2013 slovenska \u201eToskana\u201c. Novost na slovenskem trgu bodo wellness in lepotne ponudbe, takoimenovana \u201evinoterapija\u201c.<\/p><p>Arhitektura se bo zgledovala po regionalnih gradovih in zgradbah in bo prezentirana v sodobni grajski arhitekturi.\u201c<\/p><\/div><\/details><\/div><\/div><\/div><\/section>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-apj0012 elementor-section-full_width elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"apj0012\" data-element_type=\"section\" data-e-type=\"section\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-no\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-apj0013\" data-id=\"apj0013\" data-element_type=\"column\" data-e-type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-apj0014 elementor-widget elementor-widget-html\" data-id=\"apj0014\" data-element_type=\"widget\" data-e-type=\"widget\" data-widget_type=\"html.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<section class=\"aacc-abschnitt aacc-projekt\" id=\"cvikl\"><div class=\"aacc-innen\"><div class=\"aacc-projekt-kopf\"><span class=\"aacc-pk-tag\">03 \u00b7 Evropa<\/span><h2 class=\"aacc-h2\">Slovenija, nova \u010dlanica EU: prednostne naloge 2004<\/h2><\/div><div class=\"aacc-projekt-raster\"><div><p class=\"aacc-projekt-lead\">Na povabilo AACC je slovenski minister za evropske zadeve mag. Milan M. Cvikl govoril koro\u0161kim gospodarstvenikom. Glavna tema: \u010dezmejno sodelovanje po vstopu Slovenije v Evropsko unijo.<\/p><dl class=\"aacc-fakten\"><div><dt>Datum<\/dt><dd>sreda, 7. julij 2004<\/dd><\/div><div><dt>Kraj<\/dt><dd>Celovec\/Klagenfurt<\/dd><\/div><div><dt>Govornik<\/dt><dd>mag. Milan M. Cvikl, minister za evropske zadeve Republike Slovenije<\/dd><\/div><\/dl><\/div><div class=\"aacc-projekt-bilder\"><figure><img decoding=\"async\" src=\"\/wp-content\/uploads\/2018\/02\/predavanje_cvikl.jpg\" alt=\"Minister Milan M. Cvikl med predavanjem v Celovcu\" loading=\"lazy\"><\/figure><\/div><\/div><h3 class=\"aacc-h3 aacc-h3--abstand\">\u0160tiri prednostne naloge Slovenije za leto 2004<\/h3><div class=\"aacc-ziele aacc-ziele--vier\"><article class=\"aacc-ziel\"><span class=\"aacc-nr\">01<\/span><h3>U\u010dinkovita vklju\u010ditev v EU<\/h3><p>Sodelovanje pri zakonodaji EU, dobro \u010drpanje evropskih sredstev in pot v mehanizem deviznih te\u010dajev ERM II.<\/p><\/article><article class=\"aacc-ziel\"><span class=\"aacc-nr\">02<\/span><h3>Lizbonska strategija<\/h3><p>Notranji trg, storitve, raziskave, telekomunikacije, promet in energija.<\/p><\/article><article class=\"aacc-ziel\"><span class=\"aacc-nr\">03<\/span><h3>Finan\u010dna perspektiva 2007\u20132013<\/h3><p>Dejavno sodelovanje v pogajanjih o finan\u010dni perspektivi Unije.<\/p><\/article><article class=\"aacc-ziel\"><span class=\"aacc-nr\">04<\/span><h3>Zahodni Balkan<\/h3><p>Stabilnost jugovzhodne Evrope ostaja klju\u010dna zunanjepoliti\u010dna prednostna naloga Slovenije.<\/p><\/article><\/div><blockquote class=\"aacc-projekt-zitat aacc-projekt-zitat--gross\"><p>\u201e\u010clanstvo prina\u0161a nove prilo\u017enosti tako za Slovenijo, kot za Avstrijo in seveda tudi za slovensko in avstrijsko Koro\u0161ko.\u201c<\/p><cite>mag. Milan M. Cvikl, 7. julij 2004<\/cite><\/blockquote><details class=\"aacc-volltext\"><summary>Preberite celoten govor \u00b7 pribli\u017eno 11 minut<\/summary><div class=\"aacc-volltext-inhalt\"><p>Spo\u0161tovani,<\/p><p>V veliko veselje mi je, da se imam prilo\u017enost sre\u010dati z vami v \u010dasu, ko Slovenija \u017ee za\u010denja delovati kot polnopravna \u010dlanica Evropske unije.<\/p><p>Leto 2004 je vsekakor prelomno leto za Slovenijo, Avstrijo in Evropo. Prepri\u010dan sem, da se bomo, ko se bomo \u010dez desetletja ozrli nazaj, \u010dudili, kako je bilo mogo\u010de v enem samem letu izvesti toliko prelomnih projektov za Evropo. Uspelo nam je izpeljati najve\u010djo, in zgodovinsko najpomembnej\u0161o \u0161iritev Evropske unije. In kar je enako pomembno, uspelo nam je sprejeti Ustavo, ki bo dala, v to sem prepri\u010dan, nov zagon Evropi in omogo\u010dila, da bo tudi raz\u0161irjena Evropa delovala u\u010dinkovito.<\/p><p>Za Slovenijo so vsi ti dose\u017eki krona ve\u010d kot desetletnih prizadevanj, da se vrnemo v okolje, kamor smo gospodarsko in kulturno vedno sodili. Verjetno sami najbolj\u0161e veste, da so bili na za\u010detku na\u0161e poti v Evropsko unijo pogoji za gospodarsko sodelovanje s Slovenijo vse prej kot ugodni. Nestabilna makroekonomska situacija, z relativno visoko stopnjo inflacije in nestabilnim deviznim te\u010dajem, neu\u010dinkovit in pretirano birokratski dr\u017eavni aparat in kar je najbolj pomembno, relativno zaprt gospodarski prostor, so ote\u017eevali gospodarsko aktivnost z obeh strani meje. Proces vklju\u010devanja v EU nam je pomagal premagati te ovire in danes lahko z veseljem zatrdimo, da nam je uspelo preoblikovati dr\u017eavo na na\u010din, da je le-ta u\u010dinkovitej\u0161a, podjetjem in dr\u017eavljanom prijaznej\u0161a in da omogo\u010da kar se da hiter gospodarski in dru\u017ebeni razvoj. Slovenija je zato danes druga\u010dna in upam si trditi bolj\u0161a, kot je bila pred desetimi, petnajstimi leti.<\/p><p>Verjamem, da ste te spremembe opazili tudi na severni strani meje. Mislim, da je zaradi teh sprememb na nek na\u010din \u017eivljenje la\u017eje tudi za vas. Danes predstavlja dr\u017eavna meja precej manj\u0161o prepreko mobilnosti kot jo je v\u010dasih. Gospodarsko, dru\u017ebeno in kulturno sodelovanje se lahko razmahne v polni meri, ne da bi ga ovirali mote\u010di ukrepi dr\u017eave. Podjetja lahko poslujejo brez ovir na trgu, prebivalci lahko la\u017eje prehajajo mejo in nenazadnje, prepri\u010dan sem, da se bodo v najkraj\u0161em mo\u017enem \u010dasu tudi delavci iz obeh strani meje la\u017eje zaposlovali v eni ali drugi dr\u017eavi.<\/p><p>\u010ceprav je obdobje prilagajanja in izpolnjevanja pogojev za \u010dlanstvo v Uniji dokon\u010dno za nami, pa se obseg dela nikakor ne bo zmanj\u0161al. Prevzemanje pravnega reda EU bo tako zamenjalo soustvarjanje pravnega reda. Pogajanja o finan\u010dnih pogojih pristopa k EU bodo zamenjala pogajanja o naslednji finan\u010dni perspektivi EU. Skratka, iz polo\u017eaja pasivnega prejemnika odlo\u010ditev se bomo morali postaviti v polo\u017eaj aktivnega udele\u017eenca v zakonodajnem postopku EU.<\/p><p>Slovenija si \u017eeli biti zanesljivi in konstruktivni partner v Evropski uniji. Zavedamo se, da bomo lahko uresni\u010dili na\u0161e cilje v Evropski uniji le, \u010de bodo na\u0161e \u017eelje na\u0161im evropskim parterjem vnaprej znane in na\u0161e delovanje predvidljivo. Zato je za Slovenijo pomembno, da dolo\u010di svoje prednostne naloge glede delovanja v Evropski uniji. Prednostne naloge nam bodo notranje v pomo\u010d pri usklajevanju stali\u0161\u010d med dr\u017eavnimi organi, drugim dr\u017eavam \u010dlanicam pa bomo z njimi sporo\u010dali, kaj lahko pri\u010dakujejo od nas.<\/p><p>Z namenom, da bi jasno dolo\u010dili prioritete Slovenije v Evropski uniji je Vlada RS sprejela gradivi Prioritete Slovenije na podro\u010dju EU zadev v letu 2004 in Prednostne naloge Slovenije za delo v Svetu Evropske unije v letu 2004. Omenjena dokumenta je 12. maja 2004 v obliki deklaracije sprejel Dr\u017eavni zbor RS.<\/p><p>Dovolite mi torej, da vam na kratko predstavim tiste najpomembnej\u0161e prednostne naloge Slovenije pri njenem delovanju v Evropski uniji. V letu 2004 bo za Slovenijo klju\u010dnega pomena:<\/p><ol><li>U\u010dinkovita vklju\u010ditev v EU<\/li><li>Izvajanje Lizbonske strategije<\/li><li>Pogajanja o Naslednji finan\u010dni perspektivi EU<\/li><li>Politika do Zahodnega Balkana<\/li><\/ol><p>Med najpomembnej\u0161imi projekti, ki jih mora Slovenija izpeljati za u\u010dinkovito vklju\u010ditev in delovanje v Evropski uniji so vsekakor uspe\u0161na vklju\u010ditev v zakonodajni proces EU, priprave na u\u010dinkovito \u010drpanje sredstev EU in uspe\u0161na vzpostavitev Schengenske meje. Vendar mi dovolite, da namenim nekaj ve\u010d besed temi, ki je \u0161e posebej aktualna v zadnjih dnevih in ki bo pomembno vplivala na nadaljnji razvoj Slovenije. V mislih imam seveda priprave na prevzem evra in vklju\u010ditev Slovenije v mehanizem menjalnih te\u010dajev \u2013 ERM II, kot prvi korak v tem procesu.<\/p><p>\u017de v dokumentu o prioritetah Slovenije glede evropskih zadev, ki jih je vlada sprejela aprila smo zapisali, da bo Slovenija vlo\u017eila pro\u0161njo za te\u010dajno proceduro in vstop v mehanizem menjalnih te\u010dajev kmalu po vstopu v EU. Torej, od takrat sta minila dobra dva meseca in 28. junija je Slovenija \u017ee vstopila v mehanizem menjalnih te\u010dajev ERM II. S tem smo tudi storili prvi korak, ki nas bo pripeljal bli\u017eje k na\u0161emu cilju \u2013 uvedbi evra v za\u010detku leta 2007. Mislim, da se je vstop v ERM II zgodil ob pravem \u010dasu. Makroekonomski polo\u017eaj v Sloveniji je relativno ugoden, saj \u017ee zdaj izpolnjujemo Maastrichtske kriterije glede prora\u010dunskega primanjkljaja in javnega dolga. Tudi inflacija, ki je do sedaj predstavljala najve\u010djo te\u017eavo, se vztrajno zni\u017euje. \u010ce k temu dodamo \u0161e postopno o\u017eivitev gospodarske rasti pri na\u0161ih glavnih trgovinskih partnerjih in veliko podporo Evropski uniji v Sloveniji, lahko ugotovimo, da bi le ste\u017eka na\u0161li bolj primeren trenutek za vklju\u010ditev v ERM II. Mislim, da bi nam vsakr\u0161no odla\u0161anje zgolj ote\u017eilo vstop v gospodarsko in denarno unijo ter sprejem evra.<\/p><p>Jasno, ne smemo se slepiti, da bo pot do tega cilja lahka in brez pasti. Z vstopom v ERM II se vsekakor zmanj\u0161uje samostojnost vodenja monetarne politike Banke Slovenije. Zato bodo za izpolnjevanje Maastrichtskih kriterijev za vstop v ekonomsko in monetarno unijo in prevzem Evra veliko bolj odlo\u010dilne druge ekonomske politike, kot sta pla\u010dna in fiskalna politika ter krepitev konkure\u010dnosti gospodarskega menjalnega in nemenjalnega sektorja. Te politike so klju\u010dne za nadaljnje zni\u017eevanje inflacije, za obvladovanje javno finan\u010dnega primanjkljaja in posledi\u010dno obvladovanja javnega dolga. Skupaj s konkuren\u010dnim finan\u010dnim sektorjem, ki bo vplival na zmanj\u0161evanje razlik med doma\u010dimi in tujimi obrestnimi merami, bomo tako v polni meri delovali kot dr\u017eava denarne unije.<\/p><p>Druga pomembna prioriteta Slovenije pri njenem delovanju v strukturah EU bo izvajanje Lizbonske strategije.<\/p><p>Evropska unija si je na zasedanju Evropskega sveta marca 2000 v Lizboni zastavila cilj, da do leta 2010 postane \u201enajbolj dinami\u010dno, konkuren\u010dno in trajnostno na znanju temelje\u010de gospodarstvo na svetu, ki bo u\u017eivalo polno zaposlenost ter ekonomsko in socialno kohezijo.\u201c<\/p><p>V sklopu prednostnih nalog izvajanja Lizbonske strategije je zato posebna pozornost namenjena: prvi\u010d, koordinaciji evropskih politik, finan\u010dnim storitvam in obdav\u010denju, drugi\u010d, nadaljni krepitvi u\u010dinkovitosti notranjih trgov in ekonomskim reformam, tretji\u010d, utrditvi socialne razse\u017enosti v raz\u0161irjeni Uniji, in nenazadnje, zagotavljanju trajnostnega razvoja ter kohezijski politiki.<\/p><p>Dovolite mi, da v okviru razprave o izvajanju lizbonske strategije namenim nekaj ve\u010d pozornosti vpra\u0161anju krepitve notranjega trga.<\/p><p>\u010ceprav je bil v preteklih letih narejen korak naprej pri dokon\u010danju projekta vzpostavitve skupnega trga EU, mislim, da bo potrebno \u0161e precej naporov preden bomo zares lahko govorili o pravem notranjem trgu. Verjamem, da nas bodo prizadevanja za okrepljeno delovanje notranjega trga EU pripeljala precej bli\u017eje uresni\u010ditvi lizbonskih ciljev.<\/p><p>V tem okviru bo Slovenija po posameznih evropskih politikah:<\/p><ul><li>Ve\u010djo pozornost namenjala ustvarjanju podjetjem prijaznega okolja v smislu poenostavitve zakonskih in administrativnih dolo\u010db ter izvajanju ocen vplivov v tistih industrijskih sektorjih, ki so klju\u010dnega pomena za konkuren\u010dnost slovenskega gospodarstva.<\/li><li>Pri notranjem trgu storitev bo Slovenija hkrati kot ostale \u010dlanice EU, oblikovala dinami\u010dno in fleksibilno politiko ter mehanizme za spodbujanje razvoja novih storitev, predvsem tistih z visoko dodano vrednostjo (informacijsko-komunikacijske storitve, poslovne in finan\u010dne storitve).<\/li><li>Pri raziskavah, znanju in inovacijah bo Slovenija izdelala Nacionalni raziskovalni in razvojni program, v katerem se mora med drugim izdelati program, kako povezati znanstveno in gospodarsko sfero ter dolo\u010diti prioritetna podro\u010dja raziskovanja. V Sloveniji je ob relativno razviti znanosti stopnja njenih povezav z gospodarstvom, pretoka in uporabe znanj nizka in Slovenija bi morala nadgrajevati znanstvene dose\u017eke tako, da bi znanost poleg akademske odli\u010dnosti postala trdna opora gospodarstvu.<\/li><li>Pri telekomunikacijah in informacijska dru\u017ebi bo Slovenija intenzivno sodelovala pri akcijskem na\u010drtu razvoja informacijske dru\u017ebe eEvropa 2005<\/li><li>Pri transportu si bomo prizadevali za realizacijo prednostnih projektov, ki so vklju\u010deni v novih Smernicah TransEuropean Network -Transport, saj bo to omogo\u010dilo \u010drpanje EU sredstev za sofinanciranje prednostnih TEN-T projektov, kjer je Slovenija zastopana s projekti v sklopu V. koridorja. Slovenija bo posvetila posebno pozornost sprejemu direktive o obra\u010dunavanju vo\u017enje te\u017ekih tovornih vozil za uporabo v posebne namene (t.i. direktiva o Evrovinjeti).<\/li><li>Ker ima Slovenija majhne mo\u017enosti za visoko stopnjo samooskrbe z energijo in je energetika pomemben steber razvoja, je npr. pomembna prednostna naloga razprava o novem evropskem zakonodajnem paketu, ki obsega predlog uredbe o pogojih za dostop do prenosnih omre\u017eij zemeljskega plina in predlog direktive o ukrepih za zagotavljanje dobav elektri\u010dne energije in infrastrukturnih investicij.<\/li><\/ul><p>Verjamem, da nas bo uresni\u010devanje omenjenih ukrepov vodilo bli\u017eje k uresni\u010ditvi lizbonskih ciljev. Vendar pa mislim, da bomo zelo te\u017eko uresni\u010devali cilje lizbonske strategije in izbolj\u0161ali delovanje notranjega trga EU, \u010de se ne bomo spopadli z nekaterimi obstoje\u010dimi ovirami, ki onemogo\u010dajo u\u010dinkovito delovanje notranjega trga in s tem zmanj\u0161ujejo konkuren\u010dnost evropskega gospodarstva.<\/p><p>Tako med drugim \u0161e vedno nismo pre\u0161li faze, ko bi lahko pravica do prostega zaposlovanja v drugih dr\u017eavah \u010dlanicah unije, kot ena izmed temeljnih pravic \u010dlanstva v Evropski uniji, postala realnost.<\/p><p>Evropa kot najbolj konkuren\u010dno in dinami\u010dno gospodarstvo na svetu bo terjala u\u010dinkovitej\u0161e in bolj fleksibilne trge delovne sile, z veliko ve\u010d mobilnosti. To je podro\u010dje, kjer Evropa objektivno zaostaja za ZDA. Evropski trgi delovne sile so zaradi kulturnih, socialnih, jezikovnih ovir \u017ee tako ali tako relativno neu\u010dinkoviti. Zato si moramo prizadevati, da odpravimo vsaj administrativne ovire prostemu pretoku delovne sile in da spodbudimo dr\u017eavljane k ve\u010dji mobilnosti. Slovenija vsekakor razume skrbi \u010dlanic EU, da bi vklju\u010ditev delavcev novih \u010dlanic v Unijo lahko povzro\u010dila motnje na njihovih trgih delovne sile. Prav tako se zavedamo, da so omejitve na trgu delovne sile za dr\u017eavljane novih \u010dlanic pomembno prispevale k ve\u010dji podpori in la\u017ejemu sprejemanju \u0161iritve EU pri dr\u017eavljanih starih \u010dlanic. Vpra\u0161anje je, \u010de bi \u0161iritev potekala tako gladko kot je, \u010de ne bi bilo dogovora o prehodnem obdobju za prosti pretok delovne sile.<\/p><p>Vendar pa se moramo vse \u010dlanice Evropske unije zavedati ne\u010desa: omejitve pri prostem pretoku delavne sile zmanj\u0161ujejo konkuren\u010dnost na\u0161ih podjetij. Zaradi omenjenih omejitev so na slab\u0161em tako avstrijska kot slovenska podjetja ali pa podjetja iz katerekoli druge dr\u017eave \u010dlanice. Evropa si je kot enega izmed ciljev Lizbonske strategije postavila zmanj\u0161anje administrativnih ovir in regulatornega bremena za podjetja v Evropi. Ti ukrepi bi vsekakor izbolj\u0161ali njihovo konkuren\u010dnosti. Mislim, da je jasno, da omejitve glede zaposlovanja delavcev novih \u010dlanic ne morejo biti pravi ukrep za dosego zastavljenih ciljev. Enostavno ne moremo evropskim podjetjem odrekati pravice, da poslujejo pod pogoji, ki niso optimalni. Poslovati pod optimalnimi pogoji pa med drugim vklju\u010duje tudi mo\u017enost zaposlovanja delovne sile, ki je glede na stro\u0161ke najbolj u\u010dinkovita. Osebno sem prepri\u010dan, da se bodo strahovi pred resnimi te\u017eavami na trgih delovne sile izkazali kot pretirani in da bo prevladalo spoznanje, da prost pretok delovne sile lahko pomembno prispeva k u\u010dinkovitej\u0161emu poslovanju evropskih podjetij . S tem spoznanjem bomo bli\u017eje uresni\u010ditvi ciljev Lizbonske strategije.<\/p><p>Tretja pomembna prednostna naloga Slovenije v evropskih zadevah bo v letu 2004 temeljita priprava in aktivno sodelovanje pri pogajanjih o naslednji finan\u010dni perspektivi Evropske unije za obdobje 2007 do 2013.<\/p><p>Finan\u010dna perspektiva pomeni dogovor o klju\u010dnih prednostnih nalogah in okvirih prora\u010dunskih odhodkov EU za ve\u010dletna obdobja in tako predstavlja temeljni okvir za evropske politike v naslednjih letih.Zaradi pomena, ki ga ima finan\u010dna perspektiva za razvoj EU in odnosa dr\u017eav \u010dlanic do nje, bodo prihajajo\u010da pogajanja predstavljala eno najpomembnej\u0161ih podro\u010dij slovenskega delovanja v EU v naslednjih dveh letih. Prav od uspe\u0161nega pogajanja glede NFP bo namre\u010d odvisen tudi neto finan\u010dni polo\u017eaj Slovenije nasproti evropskemu prora\u010dunu v obdobju, ki ga bo finan\u010dna perspektiva pokrivala Evropska komisija je tako v Februarju 2004 pripravila predlog razreza finan\u010dnih sredstev v obdobju 2007-2013, ki bo slu\u017eil kot osnova za pogajanja med dr\u017eavami \u010dlanicami.<\/p><p>Naj za konec namenim \u0161e nekaj besed \u010detrti prednostni nalogi Slovenije v Evropski uniji, to je problematiki jugovzhodne Evrope oziroma, Zahodnega Balkana.<\/p><p>Zahodni Balkan \u0161e naprej ostaja klju\u010dna zunanjepoliti\u010dna prioriteta Slovenije. Stabilnost te regije je namre\u010d klju\u010dnega pomena tako za varnost dr\u017eave, kot za njen gospodarski razvoj. Zato nameravamo aktivno prispevati k oblikovanju politike Evropske unije do Zahodnega Balkana. Menimo, da lahko zaradi na\u0161ih zgodovinskih, kulturnih in gospodarskih vezi s to regijo pomembno prispevamo k oblikovanju enotnega evropskega pristopa do Zahodnega Balkana.<\/p><p>Iz izku\u0161enj zadnje \u0161iritve lahko ugotovimo, da jasna evropska perspektiva lahko bistveno prispeva k notranji stabilizaciji dr\u017eave in prepri\u010dan sem, da bi jasna perspektiva pribli\u017eevanja Evropski uniji enako ugodno vplivala na stabilizacijo dr\u017eav Zahodnega Balkana. V skladu s tem si bomo prizadevali za postopno integracijo dr\u017eav zahodnega Balkana v EU. Hkrati pa mora biti jasno, da mora biti mo\u017enost morebitne vklju\u010ditve dr\u017eav Zahodnega Balkana v EU povezana z izpolnitvijo vseh zahtev in pogojev za \u010dlanstvo v EU.<\/p><p>Povsod, kjer bo obstajal interes, bomo pripravljeni posredovati tudi svoje izku\u0161nje iz procesa pribli\u017eevanja EU, pogajalskega procesa in priprav na \u010dlanstvo v EU. Naj omenim, da je Slovenija dala pobudo za ustanovitev Centra za pomo\u010d pri procesu pribli\u017eevanju EU. Center naj bi nudil strokovno in finan\u010dno pomo\u010d dr\u017eavam Jugovzhodne Evrope pri njihovem vklju\u010devanju v Evropsko unijo in tako pomagal pospe\u0161iti njihovo pot v Evropsko unijo. Poleg tega Slovenija skupaj z Nizozemsko \u017ee sodeluje v dveh projektih tehni\u010dne pomo\u010di na Hrva\u0161kem. Letos pa za\u010denjamo Twinning projekt z Makedonijo, ki naj bi pomagal Makedoniji pri izgradnji institucij in prilagajanju zakonodaje na podro\u010dju notranjega trga.<\/p><p>Torej kot vidite nam nalog tudi po vstopu v Evropsko unijo ne bo zmanjkalo. \u010clanstvo prina\u0161a nove prilo\u017enosti tako za Slovenijo, kot za Avstrijo in seveda tudi za slovensko in avstrijsko Koro\u0161ko. Verjamem, da bomo te prilo\u017enosti skupaj izkoristili in jih pretvorili v trajne prednosti.<\/p><p>Hvala za pozornost.<\/p><\/div><\/details><\/div><\/section>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-apj0015 elementor-section-full_width elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"apj0015\" data-element_type=\"section\" data-e-type=\"section\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-no\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-apj0016\" data-id=\"apj0016\" data-element_type=\"column\" data-e-type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-apj0017 elementor-widget elementor-widget-html\" data-id=\"apj0017\" data-element_type=\"widget\" data-e-type=\"widget\" data-widget_type=\"html.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<section class=\"aacc-cta\"><div class=\"aacc-innen\"><h2>Imate zamisel za \u010dezmejni projekt?<\/h2><p><a class=\"aacc-knopf\" href=\"mailto:office@aacc.co.at\">office@aacc.co.at<\/a><a class=\"aacc-knopf aacc-knopf--hell\" href=\"tel:+43463500762\">+43 (0) 463 500 762<\/a><\/p><\/div><\/section>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V Globasnici delujeta v okviru Avstrijsko-slovenskega socialnega omre\u017eja (ASSO) Dnevni center aktivnosti in informacijska pisarna za starej\u0161e. Koordinatorka centra in pisarne mag.a Jasmine Gutovnik je predstavila dejavnost in na\u010drte projekta, ki ga vodi Bernard Sadovnik. \u010cezmejno socialno omre\u017eje ima cilj pove\u010dati kakovost \u017eivljenja starej\u0161ih v Avstriji in Sloveniji.<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":798,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"elementor_header_footer","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-361","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.aacc.co.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/361","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.aacc.co.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.aacc.co.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.aacc.co.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.aacc.co.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=361"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.aacc.co.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/361\/revisions"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.aacc.co.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/798"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.aacc.co.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=361"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}