{"id":9000441,"date":"2026-11-04T08:49:46","date_gmt":"2026-11-04T07:49:46","guid":{"rendered":"https:\/\/www.aacc.co.at\/slo2\/osebnosti\/gerhard-weis\/"},"modified":"2026-11-04T08:49:46","modified_gmt":"2026-11-04T07:49:46","slug":"gerhard-weis","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.aacc.co.at\/sl\/slo2\/osebnosti\/gerhard-weis\/","title":{"rendered":"Gerhard Weis"},"content":{"rendered":"\t\t<div data-elementor-type=\"wp-page\" data-elementor-id=\"9000441\" class=\"elementor elementor-9000441 elementor-9000440 elementor-bc-flex-widget\" data-elementor-post-type=\"page\">\n\t\t\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-aac0000 elementor-section-full_width elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"aac0000\" data-element_type=\"section\" data-e-type=\"section\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-no\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-aac0001\" data-id=\"aac0001\" data-element_type=\"column\" data-e-type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-aac0002 elementor-widget elementor-widget-html\" data-id=\"aac0002\" data-element_type=\"widget\" data-e-type=\"widget\" data-widget_type=\"html.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<section class=\"aacc-band\"><div class=\"aacc-innen\"><nav class=\"aacc-krumen\" aria-label=\"Brotkrumen\"><a href=\"\/sl\/\">Domov<\/a> <span>\u203a<\/span> <a href=\"\/sl\/slo2\/\">Alpe-jadranski center<\/a> <span>\u203a<\/span> <a href=\"\/sl\/slo2\/osebnosti\/\">Kaj pravijo drugi o nas<\/a> <span>\u203a<\/span> <span class=\"last\">Gerhard Weis<\/span><\/nav><h1>Gerhard Weis<\/h1><p class=\"aacc-band-lead\">podpredsednik AACC, nekdanji generalni intendant ORF \u00b7 15. maja 2009<\/p><\/div><\/section>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-aac0003 elementor-section-full_width elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"aac0003\" data-element_type=\"section\" data-e-type=\"section\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-no\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-aac0004\" data-id=\"aac0004\" data-element_type=\"column\" data-e-type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-aac0005 elementor-widget elementor-widget-html\" data-id=\"aac0005\" data-element_type=\"widget\" data-e-type=\"widget\" data-widget_type=\"html.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<section class=\"aacc-abschnitt\"><div class=\"aacc-innen aacc-iv\"><aside class=\"aacc-iv-seite\"><img decoding=\"async\" class=\"aacc-iv-bild\" src=\"\/wp-content\/uploads\/2018\/04\/weis-gerhard.jpg\" alt=\"Gerhard Weis\" width=\"153\" height=\"179\"><p class=\"aacc-iv-name\"><b>Gerhard Weis<\/b><span>podpredsednik AACC, nekdanji generalni intendant ORF<\/span><small>Funkcija v \u010dasu govora<\/small><\/p><p class=\"aacc-iv-quelle\">Govor je bil objavljen na prej\u0161nji spletni strani AACC.<br>Foto: M. \u0160tukelj<\/p><\/aside><article class=\"aacc-iv-text\"><p class=\"aacc-iv-titel\">Govor na odprtju 17. Kulturnega tedna v Krki<\/p><blockquote class=\"aacc-iv-zitat\"><p>\u201eVerujem v Evropo de\u017eel, v Evropo regij, v Evropo kulturne raznolikosti.\u201c<\/p><\/blockquote><div class=\"aacc-iv-einleitung\"><p>Manj\u0161inske pravice in za\u0161\u010dita manj\u0161in sta sestavna dela demokrati\u010dne dru\u017ebe.<\/p><p>Slavnostni govornik Gerhard Weis z Dunaja je v svojem govoru izpostavil pomen manj\u0161inskih pravic v parlamentarnem, dru\u017ebenopoliti\u010dnem in narodnostnem \u017eivljenju. Zagovarjal je pot za\u010detega dialoga med predstavniki koro\u0161kih Slovencev in predstavniki domovinskih organizacij. Dotaknil se je tudi vpra\u0161anja iskanja (zgodovinske) resnice, izoblikovanja mnenja, razlo\u010devanja med resnico, polresnico in la\u017ejo ter odgovornosti medijskih delavcev v dru\u017ebi. Izpostavil je tudi delovanje Alpe Jadranskega centra v Celovcu, ki se trudi za \u010dezmejno sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo in drugimi jugovzhodnimi evropskimi dr\u017eavami. Kot zgledne in potrebne je ocenil manj\u0161inske sporede avstrijske radiotelevizije (ORF).<\/p><\/div><div class=\"aacc-iv-rede\"><p>\u201eDober ve\u010der\u201c in \u201ehvala za va\u0161e povabilo\u201c \u2013 ve\u010d ne znam re\u010di v sloven\u0161\u010dini, ker se je nisem u\u010dil. Kot verjetno ve\u010dina ljudi na tem svetu sem dora\u0161\u010dal enojezi\u010dno, v \u0161oli sem se u\u010dil angle\u0161ko in pozneje tudi \u0161e druge tako imenovane svetovne jezike (dovolj mu\u010dno) \u2013 vendar je povsem druga\u010de, \u010de \u010dlovek dora\u0161\u010da od mladih nog dvojezi\u010dno: tu se odpira dodatni kozmos in \u010dlovek lahko do\u017eivlja dvoje \u017eivljenj v dveh svetovih.<\/p><p>Ne samo na Koro\u0161kem ampak verjetno v vseh dr\u017eavah, tam kjer so, so dvojezi\u010dno izobra\u017eeni ljudje v manj\u0161ini \u2013 ti pa seveda vsebujejo nekaj \u201cve\u010d\u201c, kulturno bogastvo, potencial za razvijanje \u017eivljenja, en dragocen kapital. Da imamo za ta fenomen samo pojem \u201emanj\u0161ina\u201c \u2013 \u201eminority\u201c (kar semanti\u010dno pomeni \u201emanj\u201c), je nezadovoljivo in pravzaprav paradoksno.<\/p><p>Koro\u0161ki Slovenci imajo po mojem prepri\u010danju vsekakor razlog, da so na svojo dvojezi\u010dnost ponosni, imajo v primerjavi z ve\u010dino nekaj ve\u010d!<\/p><p>\u0160tevilke in \u0161tevil\u010dna razmerja igrajo na tem svetu o\u010ditno \u017eivljenjsko utemeljujo\u010do vlogo.<\/p><p>\u010ceprav se \u017ee od nekdaj, vse kar obstoja, \u0161teje, meri in tehta, kot da bi samo tako dojeli svet in upodabljali \u017eivljenje \u2013 od industrializacije dalje se je razvila obse\u017ena znanost iz tega pre\u0161tevanja in merjenja; to je statistika. Ne da bi sedaj bila statistika zlo: pravilno uporabljena lahko prispeva informacije o razvoju, o tendencah, lahko daje ve\u010djo varnost za prognoze in nam pomaga spoznati razli\u010dne opcije za ukrepanje. Naj samo pomislimo na statistike v zadevi klimatskih sprememb ali statistike o ogro\u017eenih \u017eivalih in rastlinah. (K temu obrobna pripomba: zelo zanimivo je, koliko skrbi in pozornosti posve\u010dajo ljudje po vsem svetu ogro\u017eenim \u017eivalim in rastlinam in treba se je vpra\u0161ati, zakaj ne posve\u010dajo v isti meri skrbi in truda ljudem, ki so v njihovi eksistenci ogro\u017eeni. Ampak v industrijskih dr\u017eavah izdajajo ogromne vsote za krmo hi\u0161nih \u017eivali, vsekakor nesorazmerno ve\u010d kot pa namenjajo boju za odpravo lakote v revnih predelih na\u0161ega sveta. Bo sledil humanizmu neki \u201eanimalizem\u201c? - konec obrobne pripombe).<\/p><p>Spet nazaj k statistiki: odlo\u010dilno je, kako se je lotimo in kak\u0161ne zaklju\u010dke naredimo: znatne napake v metodiki, napa\u010dni zaklju\u010dki ampak tudi zlonamerne interpretacije so \u017eal zelo pogoste. Vzemimo kot primer ugotavljanje manj\u0161ine in v tem primeru ne mislim na ugotavljanje narodnih skupnosti-manj\u0161in, ampak volilne in glasovalne postopke v dr\u017eavi in dru\u017ebi, kar je bistvo demokracije. Vsaka demokrati\u010dna izvolitev v dr\u017eavno ali dru\u017ebeno predstavni\u0161ko telo, je po naravi ugotavljanje ve\u010dine respektivno manj\u0161ine. In ve\u010dina dobi pravico in pooblastilo, da uresni\u010di svoje predstave, da ubere svojo pot \u2013 vsekakor do naslednjih volitev. Samo o tem se glasuje.<\/p><p>V praksi mislijo zmagovalci volitev in to kar pogosto, da se z zmago na volitvah tudi odlo\u010da o resnici \u2013 zmota izklju\u010dena, ta potem ostane tistim, ki so volitve izgubili. Vpra\u0161anje \u201ekaj je resni\u010dno \u2013 kaj je resnica\u201c se ne more odlo\u010diti na osnovi demokrati\u010dnega glasovanja.<\/p><p>Napram politi\u010dnim strankam in dru\u017ebenim silam, ki si lastijo resnico zase, je vedno previdnost na mestu. \u017de velikokrat so stranke, ki so \u201eimele vedno prav\u201c, prinesle nesre\u010do \u010dez ves svet \u2013 preve\u010dkrat in zelo nasladno so se motili z masami \u2013 in vedno s fatalnim koncem.<\/p><p>Funkcionalne demokracije vedo za tako in imajo varnostne mehanizme: \u201cKaj \u010de ve\u010dina le ni imela prav, - kaj, \u010de se izka\u017ee, da je imela manj\u0161ina le bolj\u0161i sprevid?\u201c Ti varnostni mehanizmi so v parlamentarnih pravicah manj\u0161in kodificirani in naj obvarujejo pred neomejeno oblastjo ve\u010dine in prepre\u010dujejo vsakr\u0161no pravico po absolutnosti. Pravice manj\u0161in in za\u0161\u010dita manj\u0161in sta neobhodno potrebni in sestavni element demokracije \u2013 in to ne velja samo za politi\u010dna predstavni\u0161ka telesa, temve\u010d za celotno dru\u017ebo. Stanje demokracije se meri tudi po tem, kako ravna z razli\u010dnimi manj\u0161inami.<\/p><p>Iz tega sledi tudi potreba po specifi\u010dni konfliktni in pogovorni kulturi, tako imenovanimi \u201edemokrati\u010dnimi oblikami medsebojnega sporazumevanja\u201c. Jasno je, da je v volilnem boju dosti besednih bitk in pri tem lahko postane zelo vro\u010de. Dovoljeno je in sme se prepirati \u2013 ampak vedno s prepri\u010dljivimi in na osnovi faktov zgrajenimi argumenti. Podtikavanja, obrekovanja, cini\u010dne pripombe, ki sotekmeca \u017ealijo, in populisti\u010dna obmetavanja z blatom, so smrt vsake demokracije.<\/p><p>Za pripravo na ta ve\u010der sem bral knjigo \u201eK\u00e4rnten neu denken\u201c, ki sta jo napisala Josef Feldner in Marjan Sturm. Ta knjiga me je iz ve\u010d razlogov zelo pritegnila: Prvi\u010d: tukaj se zelo zgledno vodi dialog, ki ne more biti bolj demokrati\u010den. Formalno si oba sporna partnerja ne podarita ni\u010d \u2013 kregata se z argumenti, ki jih sprejme adresat, na katera lahko odgovarja, ne da bi opustil svojega mnenja. Da je tak dialog v posebni situaciji, v kateri se nahaja de\u017eela \u017ee dolgo, sploh mogo\u010d, je zelo razveseljiv znak in opogumlja. Upati je, da se bo dialog nadaljeval in da bo vodil do dobrega cilja.<\/p><p>Lahko si predstavljam, da ni za pogovornega partnerja lahko, voditi dialog pod tak\u0161nimi pogoji, da je potrebno veliko osebnega poguma in potrpljenja \u2013 \u010de \u017ee samo poslu\u0161anje mnenj in argumentov drugega \u00bbhardlajnerji\u00ab lahko napa\u010dno interpretirajo kot popustljivost, kar se med drugim tudi dogaja. Ali obstaja bolj\u0161a pot, za re\u0161itev tega dolgotrajnega konflikta, kot da se ta dialog vodi naprej?<\/p><p>Na osnovi tega spopada argumentov v tem dialogu sem zase pridobil \u010disto nova in deloma presenetljiva dognanja, vpoglede, ki mi omogo\u010dajo bolj diferenciran pogled na celotno stvar.<\/p><p>Meni Dunaj\u010danu se je zdel konflikt o krajevnih napisih \u017ee dolgo kot znani \u00bbprepir o cesarjevi bradi\u00ab - nem\u0161ko-koro\u0161ka trdoglavost proti slovensko - koro\u0161ki svojeglavosti. In to zaradi nekaj plo\u010devinastih tabel, ki jih upo\u0161teva potnik, \u010de ho\u010de vedeti, kje se ravno nahaja.<\/p><p>Sedaj sem spoznal, da gre tu na eni strani za uveljavljanje koro\u0161kih Slovencev v javnem prostoru, na drugi strani pa za \u00bbprastrahove\u00ab nem\u0161kogovore\u010dih Koro\u0161cev (seveda tudi koro\u0161ki Slovenci verjetno niso brez \u00bbprastrahov\u00ab). Moram priznati, da sem bil od vsega za\u010detka na strani koro\u0161kih Slovencev \u2013 bolj instinktivno, ker so manj\u0161ine \u0161ibkej\u0161e in jim je treba zagotoviti to kar jim pripada, notabene, \u010de itak ni\u010d ne stane.<\/p><p>Da se z dvojezi\u010dnostjo na krajevnih napisih predvsem manifestira lasten jezik \u2013 ta aspekt konflikta sem premalo upo\u0161teval. Da je lasten jezik nepogre\u0161ljiv konstitutivni znak narodne skupnosti, mi je jasno in razumem, da se daje lastnemu jeziku poseben pomen, kar je nujno potrebno. Od \u0161tetja do \u0161tetja, se je \u0161tevilo tistih, ki se priznavajo za koro\u0161ke Slovence, manj\u0161alo, ker o\u010dividno napreduje asimilacija. Proti temu, da se prizadeti prostovoljno in brez pritiska odlo\u010dijo in se kapitalu dvojezi\u010dnosti prostovoljno odpovejo, ni mazila \u2013 seveda pa se je treba proti tistim oblikam asimilacije, ki nastajajo pod pritiskom, odlo\u010dno boriti. Asimilacijski pritisk pa je, tudi so, \u010de se jezik v javnem prostoru, kot na primer na krajevnih napisih, ne dovoli.<\/p><p>Na drugi strani strah in \u00bbprastrah\u00ab. Zelo lahko bi bilo, \u010de bi rekli \u00bbstrah je vedno slab svetovalec\u00ab - \u010de ne bi bil tu spomin na zgodovinska dejstva, ki so \u017ee dolgo za nami, in so mo\u010dno zasidrani v spominu. Sicer obstoja rek, da se zgodovina ne ponavlja, da se iz zgodovine ni mo\u010d kaj nau\u010diti \u2013 to velja o\u010ditno samo za pozitivne izku\u0161nje, do\u017eiveto zlo u\u010dinkuje dalje in utemeljuje strah in nezaupanje.<\/p><p>Sicer smo se tudi na Dunaju u\u010dili, da se je Koro\u0161ka tedaj, pred dobrimi 90 leti, borila za svojo mejo in da je ob koncu zelo jasno priznanje koro\u0161kih Slovencev do domovine Koro\u0161ke, zagotovilo dana\u0161njo de\u017eelno mejo \u2013 od tega je \u017ee dolgo in od takrat naprej se je veliko zgodilo.<\/p><p>Veliko se je zgodilo tudi z evropskim zdru\u017eevanjem, z ustanovitvijo EU, kjer se mejna vpra\u0161anja postavljajo v popolnoma drugi lu\u010di. Ne morem verjeti, da bodo prastrahovi \u0161e dolgo obstali.<\/p><p>In dejansko je mogo\u010de do\u017eiveti tudi \u00bbnormalnost\u00ab. Ve\u010dkrat sem na obisku v Podjuni\/Jauntal in le malo sem ob\u010dutil napetosti, ljudje obeh narodnih skupin o\u010ditno nimajo problemov, obna\u0161ali so se kot dobri in prijateljski sosedi in tudi ni bilo kak\u0161nih bistvenih nesoglasij. Tudi to je Koro\u0161ka.<\/p><p>Nekaj \u010dasa bo \u0161e trajalo, preden bo vse \u00bbobdelano\u00ab in da bodo pospravljene ru\u0161evine iz preteklosti. V tem procesu gre predvsem za resnico, za zgodovinsko resnico, \u010de ho\u010demo biti to\u010dni. V svojem eseju \u00bbNemo\u010dna Evropa\u00ab pi\u0161e ne samo od mene zelo visoko cenjeni koro\u0161ki pisatelj Robert Musil temu zelo primeren odlomek, ki bi rad citiral: \"Slavna zgodovinska distanca obstaja v tem, da se je od 100 dejstev porazgubilo 95, zato se preostalih pet da razporediti kakor pa\u010d ho\u010demo. V tem pa, da teh pet gledamo kot modo izpred 20 let ali pa \u017eiv pogovor med ljudmi, ki ga ne sli\u0161imo, se razodeva objektivnost. Ustra\u0161imo se nad grotesknimi \u010dlove\u0161kimi dejanji, br\u017e ko so nekoliko posu\u0161eni, in sku\u0161amo jih razlo\u017eiti iz vseh okoli\u0161\u010din, ki niso lastne, in to je iz zgodovinskih.\"<\/p><p>Pri iskanju resnice gre za zbiranje dejstev, faktov. In to je resni\u010dno zelo te\u017eko delo. \u0160e enkrat Robert Musil, ko pi\u0161e v predgovoru k svojemu eseju: \"Jaz nisem samo prepri\u010dan da to, kar povem, da je napa\u010dno, ampak tudi to, kar se bo reklo proti temu. Kljub temu je treba za\u010deti govoriti o tem; resnica ni pri stvareh, ni v sredini, ampak povsod okrog, kot pri vre\u010di, ki za vsakim novim dejstvom, ki ga damo noter, spreminja obliko, in postaja vedno bolj trdna.\" Ta slika mi zelo ugaja... Je v naravi vre\u010de, da je vedno za nekaj prostora, in da lahko nekaj odvzamemo, \u010de se izka\u017ee kot neprimerno ali pa kot manj pomembno. Tu gre za fakte, za dokazana dejstva \u2013 ne za mnenja, ki jih pa\u010d imamo in katera ni treba utemeljiti.<\/p><p>Manes Sperber je napisal stavek \u00bbEn gram dejstev je dragocenej\u0161i kot ena tona mnenj\u00ab - to je klju\u010dno pravilo. Temu nasprotno je hujskanje in \u00bbsamo imeti kak\u0161no mnenje\u00ab, je zelo prisotno v na\u0161i dru\u017ebi, kjer se son\u010dijo ljudje v lu\u010di \u017earometov z va\u017ei\u010di. Sicer se ne ve kaj to\u010dnega, nekaj se je pohlastnilo, in se meni... In nobeden, ki nekaj tako meni, mora povedati, kako je pri\u0161el do mnenja, na kak\u0161ni osnovi bazira mnenje \u2013 on to tudi v dosti primerih ne bo vedel. To je redi\u0161\u010de, iz katerega rastejo in se razvijejo predsodki, druga stran \u00bbpravice do svobodnega mnenja\u00ab, ki seveda ne vsebuje pravice, raz\u0161irjati nesmisel in protismisel, ampak so mi\u0161ljena utemeljena prepri\u010danja, ki jih lahko ima vsak \u010dlovek.<\/p><p>\u010ce gre za resnico in fakte, potem je kriti\u010dna dr\u017ea potrebna. Biti \u00bbkriti\u010den\u00ab se pogostokrat v jezikovni rabi prevaja napa\u010dno ali pa se istoveti z \u00bbbiti proti\u00ab. S tem kritika nima nobenega opravka. V gr\u0161\u010dini pomeni biti kriti\u010den, znati \u00bbrazlo\u010diti\u00ab. Razlo\u010diti med la\u017ejo in resnico, smislom in nesmislom. Pomembno in nepomembno \u2013 to je va\u017eno in to po\u010deti ni kar tako enostavno kot zveni. La\u017ei nam ne servirajo kot nasprotje resnice \u2013 pogostokrat so to polresnice, zavijanja, tudi akcentni premiki, ki resnico popa\u010dijo. Tudi razlikovanje med smislom in nesmislom, va\u017enim in manj va\u017enim tudi ni enostavno \u2013 veliko preve\u010d informacijskih odpadkov pride dnevno med ljudi, predvsem preko elektronskih medijev.<\/p><p>Sedaj preidem \u0161e na izto\u010dnico \u2013 posvetil se bom za zaklju\u010dek medijem, mojemu podro\u010dju. Leta 1959 sem se odlo\u010dil za poklic novinarja \u2013 od tega je \u017ee 50 let. 35 let sem bil pri ORFu v razli\u010dnih funkcijah in \u010de sedaj govorim o ORFu, potem mislim na ORF, ki sem ga pred sedmimi leti zapustil v kar dobrem stanju \u2013 kaj bo sedaj iz tega, se bo \u0161e videlo. Upam, da bo \u0161lo dobro naprej.<\/p><p>ORF (Avstrijska radiotelevizija) je rezultat federalisti\u010dne strukture avstrijske dr\u017eave. Avstrija ni sestavljena samo iz devetih zveznih de\u017eel, ampak postaja \u017eiva skozi devet regij. To ima opravka s tem, da domovina in zaupanje potrebujeta bli\u017eino \u2013 \u00bbprostor pred doma\u010dimi vratmi\u00ab, tam je domovina. Avstrija je - in tudi to je dragocen kapital - kulturno zelo diferencirana. Vzemite kot primer sosedi Koro\u0161ko in \u0160tajersko: \u0160tajerci kuhajo, pojejo, stanujejo druga\u010de kot Koro\u0161ci, nosijo druga obla\u010dila in \u010de govorijo v nare\u010dju, potem jih te\u017eko razumemo...<\/p><p>Radio, ki je za vse ljudi, mora zaznavati ljudje v specifi\u010dni svojevrstnosti in iz tega sledi tudi draga in kompleksna federalisti\u010dna struktura ORFa z devetimi de\u017eelnimi studii, ki producirajo programe za radio in televizijo. To veliko stane, na osnovi tega pa ima ORF tudi prednost pred drugimi ponudniki, ki producirajo in oddajajo samo centralno. Zaradi de\u017eelnih studiev ima ORF \u00bbmesto pred doma\u010dimi vrati\u00ab in je \u00bbruka\u010d\u00ab. ORF ima tudi nalogo, da zdru\u017euje de\u017eele, od Bodenseeja do Neusiedlerseeja in ustvarja avstrijsko zavest, to je treba tudi povedati \u2013 poleg po\u0161te, \u017eeleznice in ORFa jih v Avstriji ni veliko, ki zdru\u017eujejo Avstrijo v dnevni zavesti svojih prebivalcev. Seveda je tu \u0161e zvezna politika, ampak to zaznavajo ljudje v zveznih de\u017eelah zelo razli\u010dno.<\/p><p>Kulturna diferenciacija, o kateri sem govoril, pa ne obstoja samo teritorialno, ampak zajame tudi narodne in jezikovne skupine, ki \u017eivijo v teh regijah. Samoumevno je, da imajo ljudje pravico, da se jih nagovori v njihovem jeziku, in svojevrstnosti, in ORF ima obveznost, da to tudi izpolni.<\/p><p>To obveznost sem tudi sprejel kot generalni intendant ORFa \u2013 to je bilo ob koncu 90-ih let in tedaj sem tudi spoznal Bernarda Sadovnika, ki se je mo\u010dno in ciljno anga\u017eiral za slovensko narodno skupnost. Od tedaj naprej sva tudi prijateljsko povezana, sva razvila in izvedla nekaj projektov (v zelo dobrem spominu imam oddajo Seppa Forcherja o Podjuni in obi\u010dajih koro\u0161kih Slovencev) \u2013, pozneje me je prijatelj Bernard tudi povabil k sodelovanju v Alpe Jadranskem centru (AACC), kjer je tudi uspelo nekaj premakniti. AACC je nastal zaradi tega, da se dela korist: korist za de\u017eelo in tudi za narodno skupnost. To je dobro uspelo in veseli me, da lahko pri tem malo pomagam. V AACC sem spoznal tudi Filipa Warascha in skupno greva na izlete po Koro\u0161ki. Torej pridobil sem si tudi lastne izku\u0161nje.<\/p><p>Nazaj k manj\u0161inskim sporedom ORF. Seveda so zelo draga, ra\u010dun o stro\u0161kih in koristi ni na mestu, ko se gre za federalizem in prizadete ljudi. \u010ce bi bilo tako, potem ne bi smeli obstajati enako veliki zvezni studii v devetih zveznih de\u017eelah, potem bi pripadalo studiu na Predarlskem le del sredstev, ki jih dobi Dunaj, ki ima veliko ve\u010d gledalcev in poslu\u0161alcev. Tako so vsi enako veliki, in to velja tudi za programe manj\u0161in, ki jih producirajo za Hrvate na Gradi\u0161\u010danskem in za Slovence na Koro\u0161kem.<\/p><p>Igranje s \u0161tevilkami, \u0161tevilke gledalcev in poslu\u0161alcev so irelevantne, ker ni na mestu kvota ampak kulturna raznolikost, jezik in \u017eivljenjske oblike, ki so v na\u0161i de\u017eeli in ki nas bogatijo. Mislim da tako imenovana reforma zvezne dr\u017eave, s katero se ukvarja \u017ee nekaj let, reforma federalizma ne bo bistveno spremenila strukture, ker stojijo temu nasproti zgodovinsko zrasla dejstva.<\/p><p>In zelo malo si lahko predstavljam, da se bodo potopile zvezne de\u017eele in da bodo postale jezikovne in narodne skupine \u0161e manj\u0161e kot so itak \u017ee in da bodo nekega dne postale nepomembne. To bi bilo trajnostno in neodpustljivo obubo\u017eanje, ki nam ga na\u0161i zanamci in potomci nikoli ne bi odpustili.<\/p><p>\u0160e en stavek: Verujem v Evropo de\u017eel, v Evropo regij, v Evropo kulturne raznolikosti.<\/p><\/div><\/article><\/div><\/section>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-aac0006 elementor-section-full_width elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"aac0006\" data-element_type=\"section\" data-e-type=\"section\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-no\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-aac0007\" data-id=\"aac0007\" data-element_type=\"column\" data-e-type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-aac0008 elementor-widget elementor-widget-html\" data-id=\"aac0008\" data-element_type=\"widget\" data-e-type=\"widget\" data-widget_type=\"html.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<section class=\"aacc-abschnitt aacc-abschnitt--grau\"><div class=\"aacc-innen\"><h2 class=\"aacc-h2\">\u0160e ve\u010d glasov<\/h2><div class=\"aacc-sk-raster aacc-sk-raster--drei\"><a class=\"aacc-sk\" href=\"\/sl\/slo2\/osebnosti\/ferdinand-vouk\/\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"\/wp-content\/uploads\/2018\/04\/vouk.jpg\" alt=\"Ferdinand Vouk\" width=\"153\" height=\"179\" loading=\"lazy\"><span class=\"aacc-sk-text\"><span class=\"aacc-sk-zitat\">\u201eRavno take organizacije prispevajo, da se zamisel zdru\u017eene Evrope lahko razvija in zasidra.\u201c<\/span><b>Ferdinand Vouk<\/b><span class=\"aacc-sk-rolle\">\u017eupan tr\u017ene ob\u010dine Vrba<\/span><span class=\"aacc-sk-mehr\">Preberite intervju<\/span><\/span><\/a><a class=\"aacc-sk\" href=\"\/sl\/slo2\/osebnosti\/joze-antonic\/\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"\/wp-content\/uploads\/2018\/04\/antonic.jpg\" alt=\"Jo\u017ee Antoni\u010d\" width=\"153\" height=\"179\" loading=\"lazy\"><span class=\"aacc-sk-text\"><span class=\"aacc-sk-zitat\">\u201eZelo pomembno pa je bilo sre\u010danje na sede\u017eu AACC - Alpsko jadranskega centra, kjer smo pogovore nadaljevali in se dogovorili za podpis listine o partnerskem sodelovanju med ob\u010dinama.\u201c<\/span><b>Jo\u017ee Antoni\u010d<\/b><span class=\"aacc-sk-rolle\">\u017eupan ob\u010dine Bled<\/span><span class=\"aacc-sk-mehr\">Preberite intervju<\/span><\/span><\/a><a class=\"aacc-sk\" href=\"\/sl\/slo2\/osebnosti\/mirko-brulc\/\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"\/wp-content\/uploads\/2018\/04\/Brulc.jpg\" alt=\"Mirko Brulc\" width=\"153\" height=\"179\" loading=\"lazy\"><span class=\"aacc-sk-text\"><span class=\"aacc-sk-zitat\">\u201eZdaj dejansko meje v fizi\u010dnem smislu ne bo ve\u010d, kar bo pomenilo, da bo na\u0161 skupni gori\u0161ki prostor zares zdru\u017een.\u201c<\/span><b>Mirko Brulc<\/b><span class=\"aacc-sk-rolle\">\u017eupan Mestne ob\u010dine Nova Gorica<\/span><span class=\"aacc-sk-mehr\">Preberite intervju<\/span><\/span><\/a><\/div><p class=\"aacc-sk-alle\"><a class=\"aacc-knopf\" href=\"\/sl\/slo2\/osebnosti\/\">Vsi glasovi<\/a><\/p><\/div><\/section>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-aac0009 elementor-section-full_width elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"aac0009\" data-element_type=\"section\" data-e-type=\"section\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-no\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-aac0010\" data-id=\"aac0010\" data-element_type=\"column\" data-e-type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-aac0011 elementor-widget elementor-widget-html\" data-id=\"aac0011\" data-element_type=\"widget\" data-e-type=\"widget\" data-widget_type=\"html.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<section class=\"aacc-cta\"><div class=\"aacc-innen\"><h2>\u017delite izvedeti ve\u010d o delu AACC?<\/h2><p><a class=\"aacc-knopf\" href=\"mailto:office@aacc.co.at\">office@aacc.co.at<\/a><a class=\"aacc-knopf aacc-knopf--hell\" href=\"tel:+43463500762\">+43 (0) 463 500 762<\/a><\/p><\/div><\/section>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Manj\u0161inske pravice in za\u0161\u010dita manj\u0161in sta sestavna dela demokrati\u010dne dru\u017ebe. Slavnostni govornik Gerhard Weis z Dunaja je v svojem govoru izpostavil pomen manj\u0161inskih pravic v parlamentarnem, dru\u017ebenopoliti\u010dnem in narodnostnem \u017eivljenju. Zagovarjal je pot za\u010detega dialoga med predstavniki koro\u0161kih Slovencev in predstavniki domovinskih organizacij.<\/p>\n","protected":false},"author":0,"featured_media":0,"parent":360,"menu_order":3,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"elementor_header_footer","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-9000441","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.aacc.co.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/9000441","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.aacc.co.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.aacc.co.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.aacc.co.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=9000441"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.aacc.co.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/9000441\/revisions"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.aacc.co.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/360"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.aacc.co.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9000441"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}