Z novim zakonom Chips Act 2.0 si Evropska komisija prizadeva dodatno krepiti industrijo polprevodnikov v Evropi, da bi zmanjševala odvisnost od tretjih držav, spodbujala naložbe in zaščitila konkurenčnost EU v svetovni tehnološki tekmi.
Mikročipi so danes praktično nepogrešljivi. Najdemo jih v gospodinjskih aparatih, pametnih telefonih, avtomobilih, vetrnih turbinah, industrijskih obratih in podatkovnih centrih za umetno inteligenco. Sodobno kmetijstvo, medicinska tehnologija in obrambni sistemi so prav tako močno odvisni od visokozmogljivih polprevodnikov. Zato so čipi med strateško najpomembnejšimi tehnologijami po vsem svetu.
Pandemija je jasno pokazala, kako ranljive so svetovne dobavne verige. Upočasnitev proizvodnje v Aziji je povzročila pomanjkanje po vsej Evropi – zlasti v avtomobilski industriji. Vozil pogosto ni bilo mogoče dobaviti, ker so manjkali posamezni polprevodniki. Svetovni trg polprevodnikov trenutno hitro raste, predvsem zaradi razmaha umetne inteligence. Po podatkih Evropske komisije naj bi svetovni trg do leta 2030 dosegel obseg približno 1,37 bilijona evrov, pri čemer bo približno 70 odstotkov rasti povezanih z aplikacijami umetne inteligence. Visokozmogljivi čipi so torej temelj sodobnih sistemov umetne inteligence, storitev v oblaku (cloud), avtonomnih vozil in industrijske robotike.
Posledično bo ena ključnih prednostnih nalog v Evropi politika regionalnega razvoja, Evropska komisija pa si prizadeva posebej spodbujati regije, ki se pozicionirajo kot žarišča polprevodnikov.
Foto: pixabay
