S tem naslovom začenja Doris Trinkl v izdaji celovške “Kleine Zeitung” za velikovški okraj dne 15. februarja 2002 svoj članek, v katerem nakaže, da se koroška podjetja le rahlo zanimajo za izvoz, oziroma investicije v Sloveniji. Pri tem bi prav sodelovanje s Slovenijo predstavlja za južno Koroško, ki v gospodarskem pogledu zaostaja za ostalo Avstrijo, novo perspektivo.
Prednosti vidijo prav tisti koroški gospodarstveniki, ki so se angažirali v slovenskem prostoru. “Kleine Zeitung” omenja v prvi vrsti koroškega podjetnika Josefa Rutarja, ki po Ljubljani odpira v kratkem v Sloveniji že drugo veletrgovino za pohištvo. Rutar v pogovoru ocenjuje, da je “prav mentaliteta ljudi v južnokoroškem prostoru tista, ki jih odvrača od prestopa južne meje”. S tem pa da tudi vztrajno ignorirajo obetavne trge.
Kooperacije. Od novembra 2000 dalje poskuša društvo “AACC” (kratica za Alpe-jadranski center za čezmejno sodelovanje) poživiti gospodarske odnose med Koroško in svojimi sosedi Slovenijo ter Severno Italijo. Uveljavijo naj se gospodarski projekti, pri katerih bodo koroška podjetja sodelovala s slovenskimi in obratno. Kontakti med posameznimi deželami naj se poglobijo in dograjujejo neglede na politične prioritete.
V tem kontekstu v članku ugotavlja Stefan Hesse, gradbenik in predsednik velikovške regionalne zveze, da “so nam Štajerci daleč spredaj”, ter da so Korošci sovražno nastrojeni napram jezikom. Generalni tajnik AACC, Filip Warasch pa pove: “Če bodo Korošci še dalje tiščali svojo glavo v pesek, si bo Slovenija svoje gospodarske partnerje poiskala drugje.”
Hrvaška. Nadalje Warasch razmišlja, da je pot Slovenije proti severu strma in deloma neprehodna. Zato bo Slovenija izgrajevala svoje gospodarske odnose proti Hrvaški in Bosni na jugu. Tako Warasch kot Hesse menita, da se naravnanost Korošcev tudi po razširitvi EU ne bo tako hitro spremenila. Kljub temu pa da so kooperacije potrebne in da jih je nujno treba krepiti
. Stran prijejena za tiskanje
Zadnja sprememba: 03.07.2002
