„Pomemben okvir za medsebojno učenje ter izmenjavo izkušenj in dobrih praks predstavljajo projekti regionalnega sodelovanja med alpskimi deželami.“
Kakšna je vloga Republike Slovenije v okviru Alpske konvencije?
Slovenija je pogodbenica Alpske konvencije. Pogodba je bila podpisana leta 1993 in ratificirana leta 1995. Slovenija je za Nemčijo, Liechtensteinom in Avstrijo četrta izmed pogodbenic, ki je v celoti ratificirala tudi vse izvedbene protokole Alpske konvencije.
Kot pogodbenica, Slovenija aktivno deluje v okviru dela organov in delovnih skupin Alpske konference, obenem pa spodbuja izvajanje Alpske konvencije in izvedbenih protokolov v Sloveniji na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Ministrstvo za okolje in prostor, kot nosilec konvencije v Sloveniji, posebno pozornost namenja uporabi celovitega pristopa pri usmerjanju razvoja v alpskem prostoru, z usklajevanjem razvojnih potreb z varstvenimi zahtevami ter ob upoštevanju značilnosti in potencialov alpskega prostora in potreb lokalnega prebivalstva.
Marca 2009 bo Slovenija za dve leti že tretjič od ratifikacije pogodbe prevzela predsedovanje organom Alpske konvencije. V okviru podedovane agende bo temeljna aktivnost namenjena koordinaciji izvajanja Akcijskega načrta za podnebje za Alpe. Cilj slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji je povečati njeno učinkovitost s konkretnim sodelovanjem z lokalnim prebivalstvom in spodbujanjem izvajanja prostorskih ureditev za prilagoditev podnebnim spremembam v alpskem prostoru. V času predsedovanja bo posebna pozornost namenjena vlogi prostorskega načrtovanja in razvoja z vidika prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanja posledic podnebnih sprememb, ter spodbujanja sodelovanja regionalnih in lokalnih ravni pri izvajanju konvencije in protokolov. Prioriteta slovenskega predsedovanja bo tudi spodbujanje regionalnega sodelovanja in sodelovanja med gorskimi območji kot so Alpe, Karpati in Dinaridi v obliki prenosa dobrih praks in spodbujanja integralnega pristopa k razvoju v Alpah.
Kje vidite kot minister za okolje in prostor prioritete pri zaščiti alpskega prostora v Sloveniji?
Prioritete pri zaščiti alpskega prostora v Sloveniji in usmerjanju razvoja v tem prostoru temeljijo predvsem na načelu trajnostnega razvoja, upoštevanju značilnosti, potencialov in omejitev alpskega prostora ter na zahtevah po prilagajanju podnebnim spremembam, katerim je alpski prostor še posebno izpostavljen. Alpski prostor predstavlja pomemben ekosistem, ki je zaradi svojih značilnosti zelo ranljiv na učinke prometa, turizma in drugih gospodarskih dejavnosti, in zato zahteva poseben pristop k upravljanju razvoja. Upoštevajoč značilnosti alpskega prostora je za njegovo zaščito pomembno ohranjanje in posodabljanje obstoječih poselitvenih struktur in razvoj poselitvenih pogojev v skladu z načelom trajnostnega razvoja. Z vidika posledic podnebnih sprememb so pomembne predvsem strategije in ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam, ne le za preprečevanje posledic podnebnih sprememb. Pri tem ima pomembno vlogo prostorsko načrtovanje, ki naj bi na podlagi celovitega pristopa ponudilo prostorske rešitve, ki so okoljsko, ekonomsko, družbeno in kulturno sprejemljive. Pomembne so aktivnosti spodbujanja energetsko varčne gradnje ter uporaba in razvoj trajnostnih oblik prometa, turizma in drugih gospodarskih dejavnosti.
Poleg okoljskega in ekonomskega vidika razvoja, je v alpskem prostoru izrednega pomena tudi kulturni vidik. Potrebno je upoštevati krajevne posebnosti, dati prednost okolju prijazni gradnji ter uporabi surovin in delovne sile iz domače regije. Prioriteta pri zaščiti alpskega prostora mora biti zato tudi ozaveščanje javnosti ter vključevanje različnih akterjev na regionalni in lokalni ravni k doseganju trajnostnega razvoja tega prostora. Pomemben okvir za medsebojno učenje ter izmenjavo izkušenj in dobrih praks predstavljajo projekti regionalnega sodelovanja med alpskimi deželami.
V skladu s temi prioritetami smo si zastavili tudi prioritete slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji v obdobju od marca 2009 do marca 2011.
Kako ocenjujete vlogo nevladnih organizacij, na primer Slovenske planinske zveze in pa seveda drugih, ki so vključeni v razne projekte Alpske konvencije – čezmejne gorske poti, razvoj turizma, Narodni park Triglav ….?
Vlogo nevladnih organizacij pri izvajanju Alpske konvencije in protokolov ter njihovem delovanju v okviru številnih projektov Alpske konvencije ocenjujem kot uspešno in izredno pomembno. Prav njihova aktivna vloga je v večini primerov najbolj zaslužna za učinkovito izvajanje konvencije. Nevladne organizacije namreč delujejo na regionalni in lokalni ravni, kjer se določila pogodbe, ob stiku z lokalnim prebivalstvom, dejansko lahko uresničujejo. S svojim delovanjem nevladne organizacije pomembno prispevajo k ohranjanju kvalitet alpskega prostora po eni strani, ter k razvoju alpskega prostora in njegovih prebivalcev po drugi strani. Rezultati projektov in drugih aktivnosti nevladnih organizacij oblikujejo primere dobre prakse in sodelovanja v alpskem prostoru, ki lahko predstavljajo zgled drugim tovrstnim območjem. Menim, da aktivnosti Planinske zveze Slovenije pri tem predstavljajo pomemben prispevek.
Vloga nevladnih organizacij je pomembna tudi z vidika njihove vloge opazovalk v strukturah Alpske konvencije, kjer skupaj s pogodbenicami oblikujejo in usmerjajo politiko v alpskem prostoru.
Slovenija spodbuja aktivno vlogo nevladnih organizacij v alpskem prostoru in se bo tudi v prihodnje trudila za njihovo čim večje vključevanje v aktivnosti izvajanja konvencije in protokolov. Nevladne organizacije in njihove aktivnosti bodo seveda vključene tudi v program slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji.
