Kako je mogoče uskladiti obnovo narave s prebivalstvom? To je osnovno vprašanje, za katerega je šlo na glasovanju evropskega sveta EU okoljskih ministrov dne 17. junija 2024 v Luksemburgu in je gotovo eden najbolj spornih dosjejev Evropske komisije v tekočem mandatnem obdobju. Končno pa je bila potem z rezultatom glasovanja 66,07% (potrebno je bilo najmanj 65% glasov) dosežena najbolj tesna večina – in Avstrija je bila jeziček na tehtnici.
Za osvežitev spomina: Zakon o obnovi narave (Nature Restoration Law, NRL) je usmerjen na zahtevo, da do leta 2030 „ponovno vzpostavimo“ poškodovane ekološke sisteme na 20% površine EU. Istočasno naj bi uredili nova naravna zaščitena območja in v mestih zagotovili večji delež zelenih površin.
Politično soglasje je EU parlament podal že 27. februarja 2024, tako da je bilo do sedaj potrebno čakati še na to, da evropski svet končno potrdi NRL zakononodajo. Izid glasovanja v evropskem svetu se je pričakoval z napetostjo, kajti na eni strani ni bilo mogoče napovedati volilnega obnašanja nekaterih držav članic, na drugi strani pa je bilo potebno zagotoviti kvalificirano večino (s predlogom mora biti soglasnih 55% držav članic, ki pa morajo skupaj predstavljati najmanj 65% skupnega prebivalstva EU). V končni fazi je zakon podprlo 20 od skupno 27 držav ćlanic. Samo Madžarska, Nizozemska, Poljska, Finska, Švedska in Italjia so se izrekle proti predlogu, Belgija pa se je vzdržala glasovanja. Ker je tudi avstrijska ministrica za okolje, Leonore Gewessler, tokrat soglašala z zakonom, je bila tako dosežen potreben večinski mejnik – 65% skupnega EU prebivalstva.
Stališče avstrijskih zveznih držav ni bilo enotno in je glede zadeve prišlo do nesoglasja med Ljudsko stranko (ÖVP) in gospo Gewessler iz stranke Zelenih.