Kolaps Silicon Valley Bank kot tudi likvidnostne težave banke Credit Suisse in njen prevzem s strani UBS so poskrbeli za velik preplah v finančnem sektorju.
Če sistemsko relevantne in čezmejno delujoče kreditne ustanove postanejo insolventne zaradi finančnih težav, je lahko zaradi tega ogrožena stabilnost finančnega trga. V Evropski uniji so uporabili izkušnje iz finančnih kriz 2007 in 2009 ter obudili enotni mehanizem za reševanje bank. Ta naj bi zagotavljal, da v primeru zloma sistemsko ustreznih evropskih bank za stroške jamčijo lastniki in upniki ter da za reševanje niso potrebna nikakršna davkoplačevalska sredstva.
Finančna opora reševalnega mehanizma je enotni sklad za reševanje, ki se finansira iz bančnega sektorja. V primeru, da sredstva upnikov, delničarjev in velikih vlagateljev neke kreditne ustanove v procesu uspešnega poteka sanacije banke v težavah ne bi zadostovala, bi se vključil reševalni sklad.
Enotni odbor za reševanje je pristojen samo za največje banke v Evroobmočju in za Bolgarijo, s 1. januarjem 2023 je bilo teh 115. Za vse ostale denarne ustanove pa so pristojni zadevni državni organi za reševanje. V Avstriji je takšen reševalni organ finančnega trga FMA.
