Pandemija in vojna v Ukrajini sta evropskemu gospodarstvu dala vedeti, kako zelo je odvisno od obstoječih dobavnih poti. To je predvsem razvidno pri dobavi nekaterih kritičnih surovin.
Za kritične surovine smatramo poleg drugih elementov tudi litij in magnezij, ki sta v določenih industrijskih procesih težko ali pa sploh nenadomestljiva. Trenutno je EU po ocenah 100% odvisna od tretjih držav (pretežno Kitajska) pri 14 od 27 surovin. Da bi zmanjšali tako veliko odvisnost, je predlagano, da bi na eni strani v okviru EU sami pridobivali in izkoriščali več surovin, istočasno pa diverzificirali dobavne poti in bi tako zmanjšali odvisnost od posameznih držav. Prav tako naj bi se izboljšalo recikliranje kritičnih surovin. Vsi ti ukrepi naj bi pripomogli, da EU do leta 2030 pri nobeni od kritičnih surovin ne bi bila odvisna več kot 65% od posamezne tretje države. V ta namen sicer niso predvidena nobena dodatna EU sredstva, države članice pa naj bi imele možnost, da strateško pomembne projekte podprejo z državnimi subvencijami.
