V začetku tedna je bila pozornost usmerjena v Luksemburg na zunanjo politiko- zunanji ministri EU so se namreč zbrali na srečanju, namenjenemu mednarodnim zadevam. Poleg izstopajoče ruske agresorske vojne proti Ukrajini so osvetlili tudi odnose med EU in Kitajsko.
Istočasno , ko je potekalo ministrsko zasedanje v Luksemburgu, se je na Kitajskem ta teden odvijal 20.partijski kongres kitajske komunistične partije. Partijski kongres poteka vsako peto leto in ima nalogo, da se na njem odvijajo volitve za novo vodilno partijsko ekipo. Tokrat je prišlo do zgodovinske novosti, in sicer naj bi na koncu enotedenskega kongresa tretji mandat dobil kitajski predsednik Xi Jinping, ki je istočasno tudi generalni sekretar komunistične partije. Leta 2018 je namreč prišlo do spremembe ustave in je bila odpravljena omejitev, veljavna od leta 1977 , ki je omejevala funkcijo na dva mandata , skupno na deset let.
Poleg reguliranja internih partijskih personalnih zadev je Xi v svojem skoraj dve uri trajajočem uvodnem govoru poudaril rastoči vpliv Kitajske v svetu, državo pa je opozoril na prihajajoče težke čase. Pri tem se je oslonil predvsem na aktualne svetovne politične izzive in je ponovno zaostril ton proti Tajvanu. V EU sicer vlada enotnost, da je potrebno preprečiti eskalacijo na Tajvanu. Tudi na srečanju Evropskega sveta 20. in 21.oktobra , bo Kitajska ponovno v evropskem fokusu.
