Od 13. do 16. februarja 2023 so se sestali evropski poslanci 27 držav članic na plenarnem zasedanju v Strasbourgu. Poleg trajajajoče vojne v Ukrajini so bili na agendi tokrat CO2 redukcijski cilji za nova vozila in volilna pravica mobilnih državljanov Unije.
Vojna v Ukrajini je bila tudi tokrat prevladujoča tema v evropskem parlamentu. Samo nekaj dni potem , ko je ukrajinski predsednik Zelensky nagovoril evropske poslance v Bruslju, je tokrat imel latvijski predsednik govor za poslance. Ponovil je zahtevo parlamenta za vzpostavitev posebnega tribunala za ruske kršitelje miru in tudi predlog, po katerem naj bi zamrznjena ruska denarna sredstva uporabili za obnovo Ukrajine.
Parlament se je strinjal glede revizije redukcijskih ciljev za CO2 za nova osebna vozila in lahka tovorna vozila v okviru paketa „ Fit for 55“. Na tej osnovi naj bi se emisije pri novih vozilih do leta 2030 zmanjšale za 55%, pri lahkih tovornih vozilih pa za 50%. Do leta 2035 naj bi bila vsa tovrstna nova vozila celo brez emisij. To pomeni, da od leta 2035 ne bi bila dovoljena nobena nova vozila z dizelskim ali bencinskim motorjem.
Parlament je dal zeleno luč tudi za predloge glede poenostavitve volilne pravice za približno 11 milijonov mobilnih državljanov Unije v volilni starosti, ki živijo v eni od držav članic, vendar nimajo državljanstva te članice. Da bi lahko tudi tovrstni mobilni državljani sodelovali v evropskih in komunalnih volitvah, so poslanci pripravili vrsto zavezujočih pravil, med njimi uvedbo avtomatičnega volilnega registra za vse volilne upravičence Unije , ki imajo državljanstvo druge države članice . Poleg tega so predlagali tudi vzpostavitev večjezičnih informacij glede volilnih pravic in rokov.