Evropske volitve od 06. do 09. junija so precej spremenile politični zemljevid Evrope in so v številnih državah članicah poskrbele za presenetljive rezultate. Posebej stranke desno od sredine so dosegle volilne uspehe, medtem ko so morale liberalne in zelene stranke sprejeti velike izgube.
Najmočneje zastopana država v EP je Nemčija z 96 poslanci. Stranki CDU in CSU sta skupno pobrala 30% glasov in ostajata z 29 poslanci najmočnejša skupina v Nemčiji. Alternativa za Nemčijo (AfD) je z 15,9% dobljenih glasov prišla na drugo mesto in je povečala število svojih sedežev od 9 na 15. SPD je s 13,9% zabeležila svoj najslabši rezultat in tudi Zeleni so izgubili skoraj 9% glasov in so tako prišli na samo 11,9%.
Značajen je bil volilni izid v Franciji, drugi največji državi v EU. Tukaj je desno nacionalna in evropsko skeptična stranka Rassemblement National pod vodstvom Marine le Pen z 31,4% in dobljenimi 30 sedeži dosegla gladko zmago. Stranka francoskega predsednika Emmanuela Macrona, Renaissance , je prejela samo 14,6% glasov in je tako pristala na drugem mestu z velikim zaostankom za stranko Le Pen-ove. Socialisti so si s skoraj 14% zagotovili tretje mesto.
Belgija je imela poleg evropskih še svoje federalne volitve, pri katerih so prav tako močno napredovale desne stranke. Na Nizozemskem pa je zmagalo Zeleno levo zavezništvo z 21,6% glasov. V Italji je desno usmerjena ministrska predsednica Giorgia Meloni s svojo stranko Fratelli d‘Italia krepko zmagala na evropskih volitvah z 28,8% in je tako prejela 24 mandatov. V Španiji je največji delež z 34,2 % glasov pridobila konzervativna Ljudska stranka PP . Na Finskem in Švedskem pa so nasprotno prevladali socialdemokrati in levica ter so tako zmagali v volilnem boju.
Rezultati navedenih volitev vodijo k spremenjeni razdelitvi sedežev v Evropskem parlamentu. Stranke so posledično lahko priključijo eni skupini v parlamentu, pri čemer je za razdelitev na voljo skupno 720 sedežev. Frakcija Evropske ljudske stranke (ELS ) , v katero spada tudi OVP, je s 189 sedeži še nadalje največja skupina v EP: To zanjo pomeni plus 13 sedežev v primerjavi s predhodnim poslanskim obdobjem. Druga najmočnejša skupina ostaja socialnodemokratska frakcija S&D s predvidoma 135 sedeži , od teh jih ima 5 kot doslej SPO. V primerjavi s prejšnjim obdobjem je S&D izgubila 4 sedeže. Renew Europe, skupina v katero spada tudi Neos, je zabeležila veliko izgubo 23 sedežev in ima zdaj 79 mandatov. Frakcija Evropskh konervativcev in reformatorjev (ECR) , v kateri ni nobene izmed avstrijskh strank, je prejela 7 dodatnih sedežev in jih ima zdaj 76. Frakcija Identiteta in demokracija (ID), kamor sodi tudi FPO, je pridobila devet poslancev in tako prišla na skupno število 58. Predzadnje mesto zasedajo Zeleni, ki so se morali odpovedati veliki izgubi 18 sedežev in bodo v bodoče zastopani samo s 53 poslanci. Opazovalci to spremembo pripisujejo predvsem volilemu obnašanju mladih volilcev, ki so to frakcijo pred petimi leti ponesli k velikemu uspehu. Skupina Levice, v kateri ni nobene avstrijske stranke, tvori s 39 sedeži zaključno frakcijo. Večje število poslancev, trenutno 91, pa trenutno še ne pripada nobeni frakciji. Na sestankih skupin , ki se odvijajo v sedanjem obdobju, je govora tudi o nekaterih pristopih oziroma o ustanovitvi novih frakcij.
Volilna udeležba v celotni EU je bila okoli 51% in je bila tako skoraj enaka kot leta 2019 (50,66%). Najvišja je bila udeležba – skoraj 90% – v Belgiji, kar je potrebno pripisati tamkajšnji obvezni volilni udeležbi.. Prav tako visoki sta bili udeležba v Luksemburgu ( 82%) in v državi članici z najmanj sedeži, Malti (73%). Presenetljivo nizka je bila volilna udeležba v najmlajši državi članici Hrvaški s šokantnimi 21%. Precej nizka je bila tudi v Litvi z 28%, prav tako v Latviji in Bolgariji, po 33%. V Avstriji je bila udeležba na voltvah z 56,30% nekaj pod številko, zabeleženo leta 2019. (59,80%).