Pogled nazaj na Maastricht kot naloga za prihodnost

7. februarja 1992 sta  bila s podpisom maastrichtske pogodbe vzpostavljena temelja za današnjo strukturo Evropske unije in za uvedbo Eura. Pogodba je združila tri obstoječe Evropske skupnosti pod okriljem Evropske unije. Z vidika aktualne diskusije o evropski prihodnosti se je smiselno vrniti 30 let nazaj.

Maastrichtska pogodba je opredelila strukturo tiste Evropske unije, v katero je leta 1995 vstopila Avstrija. Ta nova unija, ki je temeljila na treh predhodnih evropskih skupnostih, je s seboj prinesla številne novosti. Uvedba Eura in z njim povezanimi tako imenovani maastrichtiški kriteriji so obvezovali države članice k okrepljeni finančni disciplini. Z uvedbo skupne zunanje in varnostne politike kot tudi poglobljenega sodelovanja na notranjem in pravosodnem področju so se tudi pristojnosti glede gospodarske in fiskalne politike razširile  na skupni evropski  nivo. Čeprav so v naslednjih letih sledile še druge pogodbe, pa velja maastrichtska pogodba za temeljni kamen evropske integracije.

Tako je bilo uvedeno evropsko državljanstvo, ki je državljane EU v drugih EU državah v veliki meri izenačilo z domačimi državljani. Na institucionalnem nivoju je bila znatno okrepljena vloga EU parlamenta kot neposredno izvoljenega zastopstva EU državljanov v razmerju do držav članic.